Družina: škorpijonke (Panorpidae)
Red: kljunavci (Mecoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-15 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, poplavni logi, gozdni robovi, grmovnata mesta
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: vrsta je podobna ostalim škorpijonkam (Panorpa sp.), od katerih se loči po rdečerjavi obarvanosti temenskega dela glave. Krila so prav tako pogosto rdečkasto nadahnjena, prosojna, s temnimi lisami, pogosto v spodnjem delu z ozkim, prečnim pasom, lisa na konici kril je pri samcih na notranji strani prosojna, črna medžilna pika na bazalnem delu kril večinoma ni razvita, pterostigma je bela in izrazita. Pri samčkih je zadnji segment odebeljen in zadek je na koncu uvihan kot pri škorpijonih (odebeljen segment se konča z drobnimi kleščicami, osrednji žleb je razločno obrobljen z ozko vilasto razcepljenim grebenom), pri samicah je zadek koničasto podaljšan v rjavkasto leglico (ovipozitor).
Obnašanje in razvoj: od vseh škorpijonk je ta vrsta najmanj pogosta, kar ne pomeni, da je izjemno redka. Pojavlja se od maja do avgusta oz. septembra, pogosto v dveh generacijah, še posebej pogosta je v pozno poletnem času. Odrasli in tudi ličinke se hranijo predvsem z mrtvimi nevretenčarji in mrhovino. Vrsta služi kot modelni organizem za proučevanje razmnoževalnih vedenjskih vzorcev. Odrasle osebke občasno zajedajo ličinke žametnih pršic (Trombidium sp.).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna škorpijonka (Panorpa communis) - prava škorpijonka* (Panorpa vulgaris) - nemška škorpijonka (Panorpa germanica).
