Družina: podskalniki (Gnaphosidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 5-8 mm
Razširjenost: raztreseno, lokalno
Življenjski prostor: ruderalne površine, suha in razgaljena tla ob vodah, mejicah in njivah
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: glavoprsje (prosoma) je jajčasto ščitasto, večinoma rdečerjavo, s šestimi belimi, žarkasto razporejenimi črtami v zadnjem delu, sprednji del z očmi je nekoliko dvignjen. Zadek (opistosoma) je ozko jajčast, bleščeče črn, z daljšo osrednjo belo črto in manjšo sprednjo prečno črto, med katerima je pogosto še ena bela lisa ter serijo belih osrednjih pik vzdolž zadnjega dela zadka. Noge so so rumenkaste, stegenca sprednjih parov nog so črna, stegenca zadnjih in pogosto predzadnjih nog so vzdolžno črno progasta s svetlejšimi vmesnimi progami (pri zelo podobni vrsti M. pulicaria so zadnja stegenca brez takih prog).
Vrsta je taksonomsko zelo blizu žarkastemu blestečemu mravljičarju* (Micaria pulicaria), od katerega so jo ločili leta 2019 šele z analizo DNA.
Samec: podoben je samici, od katere je nekoliko manjši in ga prepoznamo po povečanih pedipalpih.
Obnašanje in razvoj: vrsta se pojavlja na nekoliko bolj suhih in razgaljenih mestih, pogosto tam, kjer so manjši razmetani kamenčki in razpoke v tleh, kjer se čez dan skrivajo. Pojavljajo se nekje od sredine aprila do avgusta, tudi septembra. Lovijo predvsem drobne živali. Nekatere vrste iz tega rodu spominjajo na mravlje, npr. navadni blesteči mravljičar* (M. formicaria).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): žarkasti blesteči mravljičar* (Micaria pulicaria) - blesteči mravljičar* (Micaria silesiaca).
