Družina: lišajevi rakovičarji (Philodromidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 4-7 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: svetli logi, grmovna mesta, mejice, posamična velika drevesa
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: dokaj variabilno obarvana, večinoma rjavkasta ali rumenkasta. Glavoprsje (prosoma) je široko in plosko diksasto, skoraj okroglo, večinoma temnorjavo in pogosto s širokim osrednjim svetlim pasom. Zadek (opistosoma) je močno napihnjen, precej večji od glavoprsja, s širokim svetlim osrednjim delom znotraj katerega je večinoma temna, podolgasta lisa ter prečnimi črticami v zadnjem delu, stranski rob je večinoma temno obrobljen skoraj do konice zadka. Noge so dokaj dolge, še posebej sprednji par nog, večinoma so rumenkaste in temno pasaste, porasle s togimi ščetinami. Zanesljivo se lahko določi po strukturi spolnega aparata - epigine.
Samec: je barvno bolj kontrasten in še bolj variabilen od samice. Tudi on ima večinoma temno obarvano glavoprsje s širokim svetlim osredjem. Zadek je mnogo manjši kot pri samici, le malo daljši od glavoprsja, s podobnim vzorcem kot pri samici, le da je temna lisa pri njem večinoma mnogo večja in izrazitejša, v obliki puščice, za njo sta pogosto dve piki. Tudi noge imajo samci precej daljše od samic, predvsem sprednji par nog je vsaj 2-krat daljši od telesa, večinoma rumenkast s temnimi pasovi. Prepoznamo ga po povečanih pipalkah, ki so pomemben določevalni znak.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od maja do julija. Večinoma se zadržujejo na drevesih, kjer pogosto počivajo na listih ali ždijo v zasedi pod listi na plen. Samice pogosto odlagajo kokone z jajčeci v zvite liste, predvsem na hrastih (Quercus spp.).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pikasti lišajar* (Philodromus cespitum) - raznoliki lišajar* (Philodromus dispar).
