Družina: mravlje (Formicidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 4-6 mm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: gozdovi, mejice, parki, stare stavbe, skladovnice drv, travniki

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Delavka: telo je črno ali črnorjavo, bleščeče, skoraj v celoti golo, le segmenti na zadku so ozko porasli s pasovi dlak. Glava je precej široka, bleščeča in gladka, v zadnjem delu polkrožno vbočena, zato je z zgornje strani videti "srčasta", prav tako s sprednje. Tipalnice so dokaj dolge, bazalni členek je tako dolg kot preostali členki skupaj. Oprsje je ozko podolgasto, rebrasto členasto, gladko in bleščeče, s kratko trnatim izrastkom na propodeumu. Zadek je jajčast, na robovih segmentov puhasto kratkodlakav, sicer gol. Noge so črnorjave, le stopalca so včasih rumenkasta, bazalni členki so nekoliko odebeljeni.

Matica: od delavk se loči predvsem po močno nabreklem zadku, zaradi obilja jajčec. V času parjenja ima razvita krila, ki so nekoliko mlečnata in krepko ožiljena.

Samec: ima razvita krila in je zelo podoben mladi samici, a je mnogo manjši od nje. 

Obnašanje in razvoj: sodi med ene pogostejših vrst mravelj pri nas. Biologija vrste je zelo kompleksna, saj so matice semisocialni paraziti in ustvarijo svojo kolonijo znotraj mravljišč drugih vrst mravelj, kot je npr. senčna ušicerejka (Lasius umbratus), ki pa je prav tako semisocialni parazit drugih ušicerejk, kot sta recimo vrtna ušicerejka (Lasius niger) in rumena ušicerejka (Lasius flavus). Taka mravljišča si uredijo v starih deblih dreves in večjih odmrlih vejah, kjer lahko celo nekaj časa "sobivajo" s svojimi gostiteljicami. Delavke lahko pogosto vidimo v velikih skupinah, ki se vijejo kot "mravlje ceste" po gozdnih tleh, deblih dreves in tudi po večjih zelnatih rastlinah. Poleg različnih členonožcev, ki jih na takih nabiralniških pohodih uplenijo ali odstranijo njihove ostanke, se hranijo še z mano listnih uši (Aphididae). Zato jih lahko pogosto vidimo v skupinah na zelnatih rastlinah, kjer pazijo na uši in jih molzejo (nabirajo mano). Delavke so popadljive le v nevarnosti in lahko ugriznejo ter pičijo, kisline iz zadka navadno ne izbrizgajo.

Podobne vrste: senčna ušicerejka (Lasius umbratus) - vrtna ušicerejka (Lasius niger) - gozdna ušicerejka (Lasius platythorax).