Družina: kozlički (Cerambycidae: Prioninae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 25-50 mm

Razširjenost: dokaj redko, lokalno

Življenjski prostor: poplavni logi, topolovja in vrbovja, listnati in mešani gozdovi, stari parki

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: so zelo veliki hrošči, sodijo med največje evropske kozličke. Telo je podolgovato, večinoma enovito rjavo, rumeno- ali rdečerjavo, fino puhasto dlakavo. Glava se nekoliko zoži za očmi, ki so polmesečaste in temne, čeljusti so kratke in krepke. Tipalnice so zelo kompaktne in dolge (rahlo daljše od telesa pri samcih, pri samicah nekoliko krajše od zadka), rjavordeče, bazalni členek je močno odebeljen, 2. in 3. členek sta močno podaljšana, pri samcih izrazito hrapava in po notranji strani porasla s kratkimi trni. Oprsje je prečno kvadratasto, pri glavi zoženo, ob robovih nekoliko trnato, z ravnim spodnjim robom. Pokrovke so podolgovate, z dvema neizrazitima, vzdolžnima in rebrastima linijama. Noge so precej krepke in dokaj dolge, enako obarvane kot tipalnice.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od junija do avgusta v mraku in ponoči, pogosto jih pritegnejo luči. V Sloveniji je v SV delu pogostejši, drugod nazaduje. Ličinke živijo v starih, delno odmrlih deblih listavcev, ki so jih že načele druge žuželke, predvsem na topolih (Populus spp.) in vrbah (Salix spp.), pa tudi drugih listavcih. Njihov razvoj traja nekje 3 leta.

Podobne vrste: hrastov kozliček (Cerambyx cerdo) - kozliček ogrličar (Arhopalus rusticus).