Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Red: beluševci (Asparagales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 15-40 cm
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: vlažni logi, poplavni gozdovi, gozdiči ob stoječih vodah, tudi zakisani mešani gozdovi v gričevjih
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: zavarovana vrsta
Opis: steblo je pokončno, enostavno, v zgornjem delu kratkodlakavo, malolistno in malocvetno, olistano nekje do sredine, pri dnu občasno rdečkasto. Stebelnih listov je nekje od 2 do 3, redkeje tudi 5, spodnji so široko jajčasti ali eliptični, koničasti, plitvo žlebasti, pravokotni na steblo, spodnji podporni list cveta je črtalast, tako dolg ali nekoliko daljši od cveta, ostali se proti vrhu stebla hitro manjšajo. Socvetje je dokaj rahlo, večinoma enostransko, od 5- do 11-cvetno, redkeje več kot 20-cvetno. Cvetovi so vodoravno štrleči, v času cvetenja široko razprti, njihovi peclji so rahlo bronasti do vijoličasti. Zunanji cvetni listi (sepali) so 6 do 8 mm veliki, zelenkasti, široko trikotni, kratko koničasti, večinoma po obeh straneh rjavo nadahnjeni; notranja cvetna lista (petala) sta večinoma rožnata s temnejšimi žilami, v sredini pogosto zelena, širša od epihila (sprednji reženj medene ustne), ki je široko trikoten, sprva z navzgor uvihanimi robovi, ki se kasneje zravnajo, na konici raven ali le malo upognjen, kremasto bel do temnorožnat, hipohil (notranji reženj medene ustne) je zaokrožen, čašast in dokaj globok, svetel ali temnorjav, prehod med hipohilom in epihilom je ozek. Polinij (zrasla prašnika) je sprva kompakten, kasneje se razširi, viscidij (štrleč del rosteluma) je razvit, s staranjem porjavi.
Posebnosti: rastlina je v glavno avtogamna (samoprašna), le včasih opravijo nekatere žuželke prenos polinijev na druge cvetove. Sodi v taksonomsko dokaj zahteven kompleks širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s. lat.), nekateri strokovnjaki jo smatrajo le kot podvrsto oz. celo varieteto širokolistne močvirnice. V regiji je dokaj redka in se predvsem lokalno pojavlja na Goričkem, morda je prisotna tudi v hrastovo-brestovih poplavnih logih ob Muri.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine s. str.) - Elbska močvirnica* (Epipactis albensis) - moravska močvirnica* (Epipactis moravica).
