Družina: vrbovke (Salicaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 1.5-4 m
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: vlažni travniki, poplavni logi, močvirja, na obrežju voda
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: močno razvejan, dvodomen grm, z značilno kopučasto razrastjo. Lubje je sivkasto, skoraj gladko, ko ga olupimo se na lesu mladih vej dobro vidijo vzdolžni trakovi. Mlade veje so puhaste, težko lomljive. Listi so širokojajčasti do podolgasto jajčastosuličasti, z zelo kratko, ravno konico, 3 do 10 cm dolgi, pecljati, na bazi peclja s parom nazobčanih, širokih prilistov, po robu neenakomerno grobo nazobčani, redkeje celorobi, po zgornji strani sivozeleni, nebleščeči, po spodnji strani na gosto porasli s prileglimi, svetlosivimi dlakami, zato dvobarvni. Cvetovi se razvijejo pred olistanjem. Moški cvetovi so združeni v jajčaste, pokončne mačice, rumeni, močno dehteči, s po 2 prašnikoma (prašnične niti so dlakave v spodnji polovici, sicer so gole). Ženski cvetovi so združeni v jajčaste, pokončne mačice, dehteči. Plodnica je ozko jajčasta, razločno pecljata, kratkodlakava, z razcepljeno, le malo razprto brazdo in dolgodlakavo krovno lusko, ki je mnogo krajša od plodnice. Semena so številna, zelo drobna, obdana s šopom snežnobelih dlak, raznaša jih veter.
Posebnosti: zaradi svoje značilne kopučaste razrasti je že od daleč prepoznavna (značilen element tradicionalne kmetijske krajine), pogosto se razširi na opuščenih, vlažnih ali mokrotnih travnikih.
Podobne vrste: iva (Salix caprea) - rakita (Salix aurita) - velikolistna vrba (Salix appendiculata).
