Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)

Red: klinčevci (Caryophyllales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-40 cm

Razširjenost: redko do raztreseno

Življenjski prostor: ruderalne površine, pokopališča, pripotja, vrtovi, predvsem kamnita in peščena tla

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: steblo je v spodnjem delu rozetasto razraslo, kipeče ali pokončno, "šibasto", sinjezeleno. Listi so ozko črtalasti, do 2 cm dolgi, nasprotno razvrščeni, goli, pri vrhu priostreni. Cvetovi so dolgopecljati, v rahlih pakobulastih socvetjih, do 6 do 9 mm veliki, pokončni, bledorožnati ali rahlo škrlatni, s temnejšimi žilami. Venčni listi imajo plitvo izrobljeno do srčasto ploščico in do 5 mm dolgo, ozko žebico. Tik pod cvetovi so nameščeni podporni listi (čašne luske), ki so krajši od čaše in imajo širok, svetel, suhokožnat rob ter zelo ozek zelnat del. Tudi čašni listi imajo širok, suhokožnat rob in zelo ozek zelnat del, med seboj so zrasli v 1 do 1.5 cm dolgo čašno cev. Prašnikov je 10, pestič ima 2 vratova. Plod je glavica.

Posebnosti: zelo priljubljena tudi kot okrasna vrsta s številnimi kultivarji. Pogosto se razrašča med špranjami v pločnikih, tik ob asfaltiranih mestih in na makadamskih površinah.

Podobne vrste: brsteča haljica (Petrorhagia prolifera) - pozidna sadrenka (Gypsophila muralis) - plazeča sadrenka (Gypsophila repens).