Razširjenost: raztreseno do lokalno
HT koda: 53.2 / 53.5
Habitatni tip (HT): združbe visokih ostričevk / močvirja z ločki
Varovanje: združbe redkih in ogroženih vrst
Ogroženost: srednja do visoka
Sestoji visokih šašev in drugih ostričevk se navadno razvijejo na ulekninah kjer zastaja voda, pogosto kot pasovi med različnimi habitati ali kot manjši segmenti znotraj ali na robu večjih travniških, pa tudi gozdnatih habitatov. Ker gre v glavnem za habitate z dominantnimi šaši, ki tvorijo goste šopaste, otočkaste ali klonalno razrasle sestoje, imajo druge vrste rastlin v teh habitatnih tipih slabe življenjske pogoje. Med bolj prilagodljive vrste, ki se občasno pojavijo v teh sestojih, sodijo brestovolistni oslad, navadna krvenka, navadni gozdni koren, potočni osat, navadna pijavčnica, ter nekatere redkejše vrste, kot so močvirski silj, šiljasti sovec in majska prstasta kukavica. Šaševja pogosto predstavljajo vmesno stopnjo zaraščanja negozdnih habitatov.
Zaradi nizke krmne vrednosti in ostrih listnih robov šašev, ki lahko poškodujejo ustne dele živine, so ljudje šaševja in druge visoke ostričevke navadno vzdrževali zgolj zaradi stelje, redkeje za seno. Star izraz za tak tip habitata je "šerje". V redkih primerih so ozki pasovi šaševja predstavljali mejo med dvema parcelama. Razen nevretenčarjev, ki jih je lahko v tem tipu habitata zaradi ustrezne vlage v tleh dokaj veliko, se v šaševju občasno zadržujejo manjši sesalci, dvoživke in plazilci. V tem habitatnem tipu si uredijo gnezditveni prostor nekatere vrste ptice, predvsem iz družine kur.
V Pomurju se pojavljajo sledeči tipi:
53.21 - združbe visokih šašev
53.212 - ostro šašje in sorodne združbe (gre za strnjene in pretežno homogene sestoje z nekaterimi vrstami šašev na pretežno zamočvirjenih tleh ali na obrežju stoječih in počasi tekočih voda)
53.2121 - ostro šašje (sestoji, ki jih tvori ostri šaš (Carex acuta) na vlažnih mineralnih tleh)
53.2122 - ostrolusko šašje (sestoji, ki jih tvori ostroluski šaš (Carex acutiformis) na vlažnih do občasno sušnih mestih, predvsem ob vodah ali zamočvirjenih travnikih)
53.2124 - buekovo šašje (sestoji, ki jih tvori Buekov šaš (Carex buekii) na srednje bogatih, glinastih in občasno poplavljenih do večinoma suhih mestih ob vodah)
53.213 - obrežno šašje (sestoji z obrežnim šašem (Carex riparia), ki se razvijejo na stalno vlažnih do občasno poplavljenih mestih, v glavnem na srednje do zelo bogatih mineralnih tleh)
53.214 - kljunasto in mehurjasto šašje (sestoji s kljunastim šašem (Carex rostrata) ali mehurjastim šašem (Carex vesicaria), ki se razvijejo na zmerno kislih in srednje bogatih, vlažnih tleh)
53.2142 - mehurjasto šašje (sestoji, ki jih tvori mehurjasti šaš (Carex vesicaria) in ki se razvijejo na zmerno bogatih, vlažnih tleh, predvsem ob vodah in zamočvirjenih travnikih)
53.215 - togo šašje in sorodne združbe (sestoji s togim šašem (Carex elata), ki imajo značilno "otočkasto" šopasto razrast in se razvijejo na močvirnih mestih ali v plitvejših stoječi in počasi tekočih, mineralno bolj bogatih vodah)
53.2151 - togo šašje (sestoji, ki jih tvori togi šaš (Carex elata) z značilno "otočkasto" rastjo, ki se razvijejo v vodnih ali močvirskih predelih in so odporni na občasna sušna obdobja)
53.215 - šopi lisičjerepega in podlesnega šaša (sestoji z lisičjerepim šašem (Carex vulpina) in podlesnim šašem (Carex otrubae), ki se večinoma razvijejo na močvirnih in mokrotnih travnikih, ki so občasno poplavljeni)
53.5 - močvirja z ločki (to so združbe z raznimi "velikimi" ločki (Juncus spp.), ki se pojavljajo v fragmentih ali bolj strnjenih sestojih predvsem na degradiranih močvirnih in barjanskih tleh ter občasno v obcestnih jarkih)
