Družina: usnjate stenice (Coreidae)
Red: stenice (Heteroptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 18-21 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: nasadi iglavcev, parki, po hišah in drugih stavbah, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je dokaj vitko, v osnovi je rdečerjavo s temnejšimi lisami in vzorci. Prepoznavna je po listasti odebelitvi golenskega segmenta na zadnjih nogah. Glava je ozka, rjava z osrednjo rdečkasto progo, z dolgim kljuncem, ki ga ima zloženega pod telesom. Tipalnice so precej dolge, dolgočlenaste, 1. segment je temnorjav, ostali segmenti so oranžnorumeni, zadnji je temen. Oprsje je rdečerjavo s temnejšim osrednjim delom, v spodnjem delu ob straneh nekoliko grbasto. Ščitek (scutellum) je črnikast, porasel z belkastimi dlačicami. Pokrovke so rdečerjave s temnejšo risbo in občasno belimi linijami, opnast del kril je temnorjav. Zadek je od strani stisnjen, po robu črno-belo pasast. Noge so rumenkaste, z rjavimi lisami, zadnje goleni so listasto razširjene, zadnja stegenca so po notranji strani trnato nazobčana.
Obnašanje in razvoj: vrsta izvira iz Severne Amerike in se je od leta 1999 skoraj invazivno razširila po vsej Evropi, od 2003 tudi po Sloveniji. Vrsto so zelo verjetno spontano razširili s prodajo sadik borovcev, saj se tudi odrasle živali hranijo s sokovi iz semen iglavcev. Pri nas prezimijo le odrasli osebki, ki jih pogosto opazimo na stenah hiš. V avtohtonih predelih S. Amerike lahko povzroča resno gospodarsko škodo, v Evropi zaenkrat še ni opaziti takih znakov. Vrsta za človeka ni nevarna, čeprav lahko v nevarnosti izloči smrdljiv izloček. Ličinke so podobne odraslim osebkom, le da nimajo kril, zadek je v prvih fazah razvoja bolj robusten in debel, kasneje postane vitkejši. Prehranjujejo se s sokovi semen storžev iglavcev, kot so duglazija, razni bori in kanadska smreka.
Podobne vrste: ostroroba usnjatka* (Gonocerus acuteangulatus).