Družina: vodni oslički (Asellidae)
Red: enakonožni raki (Isopoda)
Razred: višji raki (Malacostraca)
Velikost: 8-12 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: bistri potoki, obcestni jarki z vodo, mrtvice, manjše mlake
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: samčki so večji od samičk in jih v času parjenja nosijo pod seboj. Telo je členjeno v segmente, "repni" segment (pleotelson) je največji, zaokrožen. Telo je sivorjave barve, pogosto s temnimi in svetlimi lisami, značilni sta dve svetli lisi na prvem segmentu. Prvi par tipalnic je precej dolg, drug par je manjši, tudi hodilne noge so precej dolge, svetle. Samičke nosijo jajčeca pod zadnjimi telesnimi segmenti, ki so pogosto spodvihani. Ločevalni znak je tudi oblika 1. noge (pereopodi) pri samcih, ki je pri vrhu le nekoliko betičasto odebeljen, "krempelj" pa je ostnato nazobčan. "Zadnje končine" (uropodi) so vitki, nacepljeni in precej dolgi (pri podobnem vzhodnem osličku* so uropodi krajši in krepkejši).
Obnašanje: vodni osliček je dokaj pogosta vrsta izopodnega sladkovodnega rakca, najdemo ga predvsem v mirnejših ali počasi tekočih, dokaj čistih vodah, pogosto med vodnim rastlinjem ali pod kamni. Premika se s srednje hitro hojo po substratu, redkeje plava. Prehranjuje se z razpadajočim organskim drobirjem in z mikroskopskimi algami ter bakterijami, ki poraščajo rastline in kamne. Razmnoževanje poteka skozi vso leto, navadno ob višjih temperaturah. Pri nas živi več podvrst, nekaj je tudi vezanih na kraške jame.
Podobne vrste: svetloglavi paosliček* (Proasellus meridianus) - ameriški osliček* (Caecidotea communis).