Družina: prave žabe (Ranidae)

Red: brezrepe dvoživke (Anura)

Razred: dvoživke (Amphibia)

Velikost: 6-9 cm

Razširjenost: dokaj pogosta

Življenjski prostor: vlažni, senčni gozdovi, močvirni travniki, v bližini voda, predvsem v času parjenja

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Odrasli osebki: hrbtni del telesa je enovito svetlo- do temnorjav, pogosto z rumenkastim odtenkom, brez lis ali bradavic. Glava je pri gobčku izrazito koničasta (mnogo bolj kot pri sekulji ali barski žabi). Čez zgornjo ustnico poteka ozek temnorjav pas nad katerim je izrazita svetlejša črta, ki sega od konice gobčka do ramenskega dela nog. Trebuh je pri samčkih v celoti belkast, pri samičkah je rumenkasto, oranžno ali rožnato nadahnjen, brez lis. Tudi po bokih lise niso prisotne. Bobnič je skoraj tako velik kot oči, čezenj poteka široka, temnorjava lisa, ki se začne pri nosnicah in se konča pri ramenskem delu prednjih nog. Zadnje noge so izjemno dolge (če jih iztegnemo nad glavo, sega petni del čez gobček), temno prečno progaste.

 

Ličinke in mrest: mrest je kopučast, zdrizast in vsebuje lahko od 300 do 1500 jajčec. Večinoma je potopljen, pritrjen na rastlino ali vejo. Paglavci (ličinke) so do 6 cm veliki, temno obarvani. Repni greben se izteza le po repu, ki je do 1.5-krat tako dolg kot ostali del telesa in širši od telesa, posejan s številnimi pikami.

 

Obnašanje: večino časa preživi na kopnem, v vlažnih mestih, bodisi v gozdu ali na travnikih. Parjenje poteka od februarja do marca v vodi. Zaradi dolgih nog lahko skoči zelo daleč v dolžino, tudi do 2 m. V nevarnosti lahko med skokom izloči sekret. Prehranjuje se z manjšimi nevretenčarji, občasno se loti tudi manjših paglavcev in mladih žab.

 

Podobne vrste: sekulja (Rana temporaria) - barska žaba (Rana arvalis).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti