Sestoji rdečega bora (42 - iglasti gozdovi zmernega pasu)


Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto

HT koda: 42.5

Habitatni tip (HT): zahodnopalearktična rdečeborovja

Varovanje: noben

Ogroženost: nizka



Prepoznavanje

Značilnica teh gozdov je rdeči bor (Pinus sylvestris). Njegovo širjenje in vključeno pojavljanje v bukovih in drugih gozdovih listavcev na območju SV Slovenije je zagotovo v veliki meri povezano s človekom in njegovimi dejavnostmi, čeprav se širi tudi subspontano. Sestoji rdečega bora se razvijejo na precej plitvih in močno zakisanih tleh, večinoma na slemenih gričevij. Podlaga je silikatna, prevladujejo peščenjaki, skrilavci ali prod. Ob rdečem boru se velikokrat pojavlja še pravi kostanj, mestoma tudi graden, bela breza in bukev.

 

Zaradi zakisanosti tal in dobre presvetljenosti, je podrast značilno "resavska", z značilnicama kot sta jesenska vresa (Calluna vulgaris) in borovnica (Vaccinium myrtillus). Poleg omenjenih vrst se lahko pojavljajo še dolgodlakava škržolica, trizoba oklasnica, bledi šaš ter številne vrste lišajev iz rodu Cladonia. Med redkejše vrste sodijo kijasti lisičjak in sploščeni dvorednik, kobulasti zelenček ter v tem delu Slovenije tudi brusnica in zelena jelša.

 

Dandanes ga uporabljajo za pogozdovanje degradiranih mest ali manj rodovitnih tal, velikokrat pa se kar sam razraste na opuščenih travnikih ali drugih obdelovalnih površinah. V preteklosti so nabirali njegovo smolo in ponekod (npr. na Gradu) so še danes na nekaterih drevesih vidni ostanki ureznin za izcejanje smole na deblu. Večinoma ga uporabljajo za kurjavo, redko tudi za gradbeni in obdelovalni material.

 

V Pomurju prevladuje sledeč tip:

42.52 - srednjeevropska rdečeborovja (razvijejo se po nižinah in na silikatnih tleh gričevij ter sredogorij)

42.525 - vzhodnoalpska kisloljubna rdečeborovja (jedro razširjenosti so vzhodne Alpe in Dinaridi, pojavljajo se tudi v subpanonskem območju, v nižinah in na gričevjih s silikatno podlago)




    Fotografije