Družina: srebrne ribice (Lepismatidae)
Red: ščetinorepke (Zygentoma)
Razred: pražuželke (Entognatha)
Velikost: 13-25 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: vlažnejši in temni prostori v stavbah (kleti, podstrešja), med knjigami, redkeje tudi pod kamni in odmrlim lesom
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: prepoznavni so po značilnem podolgasto vretenastem in srebrnkasto bleščečem se telesu. Glava je drobna, naprej orientirana, z zunanjimi ustnimi organi. Tipalnice so dolge, tanke, svetle, drobnočlenaste, oči so drobne, črne, sestavljene, nameščene ob straneh glave. Oprsni segmenti so med seboj jasno ločeni, ščitasti, porasli z rumenkastimi ščetinicami in s sivkastimi luskicami. Krila niso razvita (skupina Apterygota). Zadek je vitek in dokaj dolg, segmentiran, raztreseno ščetinast in pokrit z luskacimi, nekoliko ožji od oprsja, na koncu ima dva stranska cerka (nitasta podaljška) in osrednji filament (vsi so svetli). Noge so svetle, rumenkaste.
Obnašanje in razvoj: večinoma so nočno aktivne živali, ki jih skoraj vedno najdemo v temnejših in bolj vlažnih prostorih stavb. So hitre živali in se umaknejo iz svetlobe. Pogosto se zadržujejo tudi med knjigami in starim časopisom, kjer se hranijo s celulozo (lahko povzročijo razjede na papirju), hranijo se tudi z drugim organskim drobirjem, sladkorji in ogljikovimi hidrati. Parjenje vključuje kompleksno dvorjenje, ki se konča tako, da samec odloži semenski paket (spermatofor) čez katerega gre nato samička in ga shrani v leglico. Jajčeca odlaga v manjše razpoke v skupinah po več 10 (tudi do 60). Izležene ličinke so sprva belkaste, po prvi leviti postanejo sivkaste. Levijo se celo življenje (za razliko od pravih žuželk, ki se levijo le v stadiju ličinke), spolno zrelost dosežejo nekje po treh tednih ali treh mesecih. V povprečju živijo 2 do 3 (8) leta.
Podobne vrste: zapečnica (Thermobia domestica) - črtasta srebrna ribica (Ctenolepisma lineata) - papirjeva srebrna ribica (Ctenolepisma longicauda).
