Menišček (Periparus ater / Parus ater)


Družina: sinice (Paridae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 10-11 cm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: iglasti in mešani gozdovi, parki, občasno ob hišah in nasadih

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: vrsta je večinoma vezana na iglaste ali mešane gozdove in sodi med najmanjše sinice pri nas. V Sloveniji velja za stalnico, predvsem v zimskem času ga lahko velikokrat opazujemo na raznih iglavcih, kjer med luskami v storžih išče hrano, rad pa obiskuje tudi krmilnice. Prehranjuje se majhnimi žuželkami in semeni.

 

Odrasli osebki: vrsta je prepoznavna po črni glavi in značilni beli progi na zatilju ter belih licih. Včasih ima na glavi majhen, neizrazit čopek. Kljun je nežen, tanek, črn. Prsi in trebuh sta nežno sivorjavkasta z rahlo rožnatim pridihom. Hrbet je sivkast do modrosiv. Peruti so sive, z razločnima belima pasovoma v ramenskem in osrednjem delu kril. Rep je sorazmerno dolg, sivorjav.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdi v duplih ali izvotljenih štorih. Gnezdo je zgrajeno iz mahu, vlaken in postlano s puhom, lišaji in volno. Samica običajno znese 8 do 10 belkastih jajc z rdečimi pikami. Vali približno 14 dni, pri tem jo krmi samec. Mladiči so gnezdomci, zanje skrbita oba starša. Speljejo se nekje po 17. dneh. Mladi osebki so podobni odraslim, le da so rumenkasto nadahnjeni.

 

Oglašanje: oglaša se z visoklimi, povezanimi in ostrimi žvižgi "cwii-cwii-cwii-cwii" in "crii-crii" ali "ci-tuit, ci-tuit, ci-tuit". Petje je dokaj tiho in hitro, navadno poje z vrha drevesa, sestavljeno iz žvižgajočih melodičnih "cevi-cevi" ali "sit-ču, sit-ču, sit-ču".

 

Podobne vrste: močvirska sinica (Poecile palustris) - gorska sinica (Poecile montanus) - čopasta sinica (Lophophanes cristatus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti