Beločela gos (Anser albifrons)

  • Domov
  • Beločela gos

Družina: plovci (Anatidae)

Red: plojkokljuni (Anseriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 64-78 cm; razpon kril 130-160 cm

Razširjenost: zelo redko, le v preletu

Življenjski prostor: kot zimski gost se ponavadi ustavi na velikih njivah, ob akumulacijskih jezerih in velikih gramoznicah

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: beločela gos je najbolj prepoznavna po belem čelnem delu ob bazi kljuna (ki pa pri mladostnih osebkih manjka!). Gnezdi visoko na severu Evrope in v Rusiji, vrsta živi tudi v S Ameriki in na Grenlandiji. Na selitvenih poteh se združuje v zelo velike jate, ki pogosto prezimijo v osrednji Evropi (npr. Nežidersko jezero, Balatonsko jezero). V Sloveniji je reden zimski gost, pojavlja pa se v manjšem številu. Večinoma lahko opazujemo jate, ki letijo nad našimi kraji. Redko lahko opazujemo mladostne osebke v poletno-jesenskem času. Na preletu se pogosto ustavijo na njivah (ne glede na bližino naselij), kjer se hranijo z rastlinjem, zvečer pa odletijo počivat na večje vodne površine.

 

Odrasli osebki: perje je v večjem delu temnorjavo. Čelni del je značilno bel in črno obrobljen. Kljun je srednje dolg, rožnat, brez temne obarvanosti. Glava, vrat in prsi so enotno rjave. Po trebuhu ima večinoma posamezne, široke črne proge, ki so zelo variabilne. Boki so belo obrobljeni. Podrepni del je snežno bel. Peruti so v ramenskem delu rahlo progaste, z neizrazito belo linijo nad sekundarnimi letalnimi peresi. Hrbet in trtica sta rjava. Rep je kratek, širok, rjav, na prehodu v trtico je belo obrobljen, tudi konice so belo obrobljene. Noge so oranžne.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdi v velikih kolonijah v tundrskem območju. Gnezdo si uredi na tleh v bližini vode v plitvi kotanji, obda ga z vejicami in ga gosto zapolni s puhom. Samica znese v povprečju 6-10 umazanobelih jajc, ki jih vali dobre 4 tedne. Za mladiče begavce sprva skrbita oba starša, čez čas samec odleti v skupna golišča. Mladostni osebki nimajo beline na čelnem delu, tudi črnih prog na trebuhu nimajo, konica kljuna je črna, v povprečju so bolj rjavi, opazna pa je tudi bela proga v krilih.

 

Oglašanje: gaganje ni tako tipično hreščeče kot pri drugih goseh, ampak je bolj visoko, hihitajoče. Klici so večinoma sestavljeni iz "kyü-jü".

 

Podobne vrste: rdečenoga gos (Anser erythropus) - njivska gos (Anser fabalis) - siva gos (Anser anser).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti