Družina: golobi (Columbidae)
Red: golobi (Columbiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 30-32 cm; 48-53 razpon kril
Razširjenost: zelo pogosta vrsta
Življenjski prostor: bližina hiš, parki, gozdovi, prehranjuje se tudi po njivah
Ogroženost vrste: ni ogrožena
Varstveni status vrste: lahko postane potencialno ogrožena
Splošno: v začetku 20. stol se je razširila iz Male Azije čez Balkan v večji del Evrope, kjer je hitro postala ena najbolj prepoznavnih mestnih ptic. Značilno oglašanje samcev se je ponekod spremenilo v frazo "dolgo-spi, dolgo-spi". Ena redkih ptic, ki se je izrazito prilagodila na bližno ljudi in človeških naselij. V nekaterih naseljih je tako pogosta, da lahko vidimo pojoče samce praktično na vsakem električnem drogu. Turška grlica je stalnica, čeprav se lahko osebki v zimskem času tudi klatijo čez večja območja. Prehranjuje se s semeni, redkeje s pajki in manjšimi žuželkami.
Odrasli osebki: samec in samica sta si podobna. Prevladuje nežno svetlo rjava barva perja z rožnatim nadihom. Čez vrat ima značilen belo obrobljen črn pas. Kljun je sivkast, precej tanek. Peruti so prav tako nežno rjavkaste barve, letalna peresa so temnejša. Rep je obrobljen s širokim, belim pasom.
Oglašanje: značilno "hu-hu hu" ter ploskanje s perutmi v teritorialnem letu.
Gnezdenje in zarod: gnezdo iz suhi vejic si navadno uredi v drevesih, pogosto v smrekah, redkeje gnezdi v opuščenih stavbah ali nišah. Samica znese navadno po 2 bleščeče beli jajci, vendar ima lahko na leto tudi do 6 zarodov. Mladiči se izvalijo nekje po dveh tednih in so gnezdomci.
Podobne vrste: divja grlica (Streptopelia turtur).
