Razširjenost: zelo pogosto
HT koda: 87.2-S2
Habitatni tip (HT): ruderalni sestoji avtohtonih in neinvazivnih tujerodnih vrst
Varovanje: nobeno
Ogroženost: nizka
Na površinah, ki so redno ali občasno motene zaradi različnih posegov v prostor (izkopavanje, transport, dognojevanje, zasipavanje...), se večinoma vzpostavijo različne prehodne ali delno obstojne ruderalne združbe, ki jih sestavljajo predvsem enoletnice ali dvoletnice, redkeje zelnate in lesnate trajnice. Včasih je ruderalne združbe težje prepoznati, ker se mnogokrat vzpostavijo kot pasovi ali otoki znotraj stabilnih habitatov. Pogosto jih najdemo na obrobju ali v stičnih (kontaktnih) prostorih med različnimi habitati. Zelo redko najdemo čiste avtohtone ruderalne združbe, brez prisotnih tujerodnih vrst.
Ruderalne združbe se vzpostavijo tudi na močno dognojevanih tleh, zaradi visoke vsebnosti dušika in drugih mineralov v tleh, so vrstno zelo specifične in manj pestre. V okviru tega habitatnega tipa jih tvorijo sestoji pionirskih nitrofilnih, predvsem avtohtonih vrst, kot so navadni pelin (Artemisia vulgaris), navadni osat (Cirsium vulgare), plotni slak (Calystegia sepium), navadni vratič (Tanacetum vulgare), različne metlike (Chenopodium spp.), navadna regačica (Aegopodium podagraria), lisasta mrtva kopriva (Lamium maculatum), česnovka (Alliaria petiolata), krvavi mlečnik (Chelidonium majus) idr. Zelo pogosto se v takih sestojih pojavljajo tudi lesne vrste, kot so npr. črni topol (Populus nigra), črni bezeg (Sambucus nigra), rdeči dren (Cornus sanguinea) in črni trn (Prunus spinosa).
Značilne avtohtone trave (Poaceae) takih združb so npr. navadni bingeljc (Vulpia myuros), navadna šašulica (Calamagrostis epigejos), trpežna ljulka (Lolium perenne), plazeča pirnica (Elytrigia repens), dvorezna latovka (Poa compressa), navadni muhvič (Setaria pumila), krvavordeča srakonja (Digitaria sanguinalis) in mišji ječmen (Hordeum murinum).
