Rdeči dren (Cornus sanguinea)


Družina: drenovke (Cornaceae)

Red: drenovci (Cornales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 1-5 m

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: mejice, grmovni sestoji, gozdni obronki, robovi travnikov, parki, vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: večinoma močno razrasel grm s šibastimi vejami, ki so predvsem v zimskem času izrazito rdeče obarvane (od tod ime!). Listi jajčasti do jajčasto suličasti, pecljati, nasprotno razvrščeni, z vidnimi, lokasto ukrivljenimi žilami, ki se ne končajo ob robu listne ploskve. Po spodnji strani so listi porasli z dlačicami, ki so enostavne, štrleče ali kodraste (podvrsta sanguineus, ki se v SLO verjetno ne pojavlja), ali so dvokrake in sta kraka dlačic enako dolga (t.i. kompasne dlačice), pogosto en krak štrli navzgor, po žilah pa so razporejene enostavne, štrleče dlake (podvrsta hungarica, ki je v naših predelih najbolj razširjena) ali pa so dlačice dvokrake, prilegle in je en krak zelo kratek ali celo manjka (podvrsta australis, ki se pojavlja raztreseno). Cvetovi beli (razvijejo se mnogo kasneje kot listi), združeni v gostocvetna ovršna kobulasta socvetja, močnega, rahlo neprijetnega vonja, 4-števni. Plod je sočen in koščičast, črnomoder, bleščeč.

 

Posebnosti: brez prisotnih cvetov ali plodov je izjemno podoben rumenemu drenu, tudi njegov les je kompakten, zato v vodi potone. Plodovi so verjetno rahlo strupeni, se pa z njimi hranijo ptice, sesalci in žuželke. Ker se hitro razrašča z vegetativnimi podzemnimi poganjki, je primeren za obnovo poškodovanih ali uničenih tal, vendar se ponekod lahko preveč razširja in ga zato obravnavajo kot invazivno vrsto. Primeren tudi kot okrasna vrsta, ki v času cvetenja privablja ogromno žuželk. Taksonomija podvrst je precej nejasna in njihovo prepoznavanje dokaj težavno.

 

Podobne vrste: rumeni dren (Cornus mas).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti