Družina: peščene ose* (Crabronidae: Philanthinae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 13-18 mm (samica), 8-10 mm (samec)
Razširjenost: lokalno do redko
Življenjski prostor: sončna mesta, grmovne mejice, prodne in peščene ruderalne površine, nasipališča
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Saamica: je nekoliko večja "osjelike" peščena osa. Glava je dokaj velika in široka, črna, izrazito hrapava, z rumenkasto "masko" v sprednjem delu in z značilno "kronasto" liso med tipalnicami, ki je včasih precej velika. Zadnji del glave za očmi je na vsaki strani rdečerjavo obrobljen. Čeljusti so krepke, rdečerjave, na koncu temne, rahlo srpaste, oči so velike in črne ali črnordeče. Tipalnice so v celoti črne, proti sredini so razširjene in zato betičaste, konice so pogosto rdečerjave. Oprsje je dokaj krepko, hrapavo, v zgornjem delu širše, proti koncu zoženo, črno, poraslo s svetlejšimi dlakami, v sprednjem delu z rumeno obrobno črto in rumeno liso v zadnjem delu. Tudi ščitek je črn, z rumenim robom. Krila so ozka, podolgasta, rahlo rjavkasta, v mirovanju ozko zložena vzdolž telesa, na bazalnem delu so rumeno-rjava. Zadek je valjast, v sprednjemk delu zožen, koničast, značilno rumeno-črno pasast, črni deli so večinoma veliki in trikotni, lahko pa so segmenti po zgornji strani skoraj v celoti rumeni. Noge so krepke, porasle s togimi, rjavkastmi ščetinami, pretežno rumene, le obrtci (coxae) in delno stegenca (femuri) so črni.
Samec: podoben je samici, le da je pri njem frontalna "kronasta" lisa bolj trirogljata in izrazita, bolj bledorumena ali celo belkasta, oči so pogosto modro ali modrovijoličasto bleščeče. Zaočesna lisa je rumena.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od sredine junija do septembra, aktivni so predvsem v toplih in sončnih dneh. Hranijo se v glavnem s pelodom in nektarjem. Samice lovijo delavke medonosne čebele (Apis mellifera), ki jih omrtvičijo, zgrabijo z nogami in stisnejo, da izločijo kapljico nektarja, ki ga plenilka nato zaužije. S tako ujetim plenom odletijo do peščenega rova v tleh, ki je lahko tudi 1 m globok in v katerem se nahaja 5 do 7 zarodnih kamric. Vsako kamrico zapolni z omrtvičenim plenom (to je lahko do 6 ali več čebel), na katerega izleže posamična jajčeca. Kasneje se ličinke hranijo z plenom, dokler se ne zabubijo.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rumenotipalčni čebelji volk* (Philanthus coronatus) - svetločeli čebelji volk* (Philanthus pulchellus) - temni čebelji volk* (Philanthus venustus).
