Družina: znoske (Megachilidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 12-14 mm (samica), 10-13 mm (samec)

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: suha mesta z razgaljenimi površinami, ekstenzivni cvetoči travniki

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: telo je pretežno črnorjavo, poraslo z rumenorjavimi dlakami ter značilnimi, širokimi svetlimi pasovi na zadku. Glava je dokaj velika, široka, temna, temenski del je gol, hrapav, nadustni ščitek (klipeus) je večinoma gol, hrapav, čeljusti so dokaj krepke, po notranji strani plitvo nazobčane. Oprsje je v osrednjem delu golo, hrapavo, ob straneh gosto poraslo z rumenorjavimi dlakami, predvsem v zadnjem delu. Krila so prosojna, krepko ožiljena, z dvema submarginalnima celicama ter kratko, temno pterostigmo. Zadek je dokaj širok, z zgornje strani nekoliko sploščen, zgornji segmenti (tergiti) so po spodnjem robu gosto porasli z rumenorjavimi dlakami, ki tvorijo pasove, sicer je zadek črnorjav, končni segment ima do 3 pare zelo kratkih zobcev, v sredini je plitvo krožno izjeden. Spodnja stran zadka je porasla z rumenimi šopi dlak (skopa), na katerih se nabira pelod. Noge so večji del temne, stopalca (predvsem sprednja) so rumenkasta, sprednje goleni so z notranje strani porasla z rdečerjavimi dlakami.

Samec: od samice se loči po tem, da trebušni del zadka ni porasel z gostimi dlakami za nabiranje peloda. Frontalni del glave je gosto porasel s svetlimi, belkastimi dlakami, tudi oprsje je gosto poraslo s svetlimi dlakami. Pasovi na zadku so prav tako bolj belkasti oz. srebrnkasti, konica zadka je drobno nazobčana in v sredini plitvo izjedena. Sprednje goleni so po notranji strani gosto belo dlakava, stopalca so porasla z lisičjerjavimi dlakami.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje med junijem in avgustom. Prepoznamo jih po tem, da pri nabiranju hrane na cvetovih pogosto držijo zadek dvignjen visoko v zrak. Samice so samotarke, ponavadi zasedejo že izkopane rove drugih čebel samotark (npr. kožuhastih čebel (Anthophora spp.)), ki se nahajajo v glinenih bregovih. Občasno zasedejo votla stebelca trstičevij in tudi cevke "čebeljih hotelov". V vsakem gnezdu uredijo več zarodnih kamric, ki jih med seboj pregradijo s stenami iz gline, jih premažejo s smolo in jih zapolnijo s pelodom, v vsako pa znesejo po eno jajčece. Vrsta je oligolektična, obiskuje pretežno metuljnice (Fabaceae) in tudi nekatere ustnatice (Lamiaceae), kot je navadni čistec (Betonica officinalis).

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna listorezka (Megachile centuncularis) - temnorita listorezka* (Megachile melanopyga) - Daviesova opnarka (Colletes daviesanus).