Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 40-80 cm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: skalnjaki, okrasni in zeliščni vrtovi na sončnih in toplih legah
Ogroženost vrste: v naravi je vrsta ogrožena
Varstveni status vrste: redka vrsta (le naravni sestoji)
Opis: močno aromatična, grmičasto razrasla trajnica. Stebla so pokončna, v spodnjem delu olesenela, rahlo štiriroba. Listi so enostavni, eliptični ali jajsto suličasti, celorobi, dolgopecljati, nasprotni oz. navzkrižno razporejeni, fino sivodlakavi, z rahlo hrapavo povrhnjico. Cvetovi so združeni v podolgasta, navidezno klasasta socvetja ter navidezno razvrščeni v vretencih (dejansko so v malocvetnih pakobulih), somerni, svetlo vijoličasti, redkeje rožnati ali beli, dvoustnati, spodnja ustna ima svetlejši notranji del in je široko dvokrpa, z manjšima stranskima krpama. Čašni listi so zrasli v široko, rdečkasto, globoko dvoustnato časno cev, ki ima na vrhu ostre zobce. Prašniki so 4, dva notranja sta zakrnela oz. nimata razvitih prašnic. Plodnica je 4-delna. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: žajbelj velja za starodavno zdravilno in začimbno rastlino s široko uporabnostjo in se je iz sredozemskih predelov v druge dele Evrope razširil kot kultivirana rastlina. Pogosto so ga sadili v samostanskih zeliščnih vrtovih. V Prekmurju se v naravi ne pojavlja. V Sloveniji ima le nekaj naravnih rastišč v Slovenski Istri in ob priobalnih predelih in je v naravi močno ogrožena vrsta.
Podobne vrste: podlesna kadulja (Salvia sylvestris) - travniška kadulja (Salvia pratensis) - žajbljevolistni čišljak (Stachys salviifolia).
