Družina: goseničarke (Tachinidae: Phasiinae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 5-9 mm

Razširjenost: lokalno do redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, svetla in topla mesta, obronki mejic

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samec: od zelo podobne navadne pisanokrilke* (Ectophasia crassipennis) se loči predvsem po sledečih znakih: zadek je večinoma rdečkast - osrednja črna črta na zadku je zelo kratka, večinoma sega le na sprednji del zadka, ali pa je zelo tanka in se v zadnjem delu razširi (pogosto sega do konca zadka) - zadek je večinoma daljši kot je širok - oprsje je tik pred ščitkom (scutellum) bleščeče črno in večinoma nepoprhnjeno.

Samica: zelo težko se loči od navadne pisanokrilke* (Ectophasia crassipennis): konica 7. segmenta na zadku je na koncu rahlo upognjena nazaj (pri navadni p.* je ta upognjena naprej).

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od srede maja do septembra, z viškom v juliju in avgustu. Večinoma se zadržujejo na cvetovih večjih rastlin, predvsem kobulnic (Apiaceae), kjer se hranijo z nektarjem. Samice odlagajo jajčeca na različne ščitaste stenice (Pentatomidae) - zlasti na rod želvarka* (Eurygaster), redkeje na usnjate stenice (Coreidae) in gozdne tekače (Lygaeidae). Ličinke se nato razvijajo znotraj gostitelja, dokler ga ne izžrejo, nato se zabubijo in večinoma tako tudi prezimijo.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna pisanokrilka* (Ectophasia crassipennis) - balonarica* (Gymnosomaspp.) - pisana veleoka goseničarka* (Phasia hemiptera).