Družina: goseničarke (Tachinidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 8-12 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: travniki, grmišča, mejice, gozdni robovi, gozdne čistine, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: samec in samica se med seboj dobro ločita. Glava je pri obeh široka, z velikimi, rdečerjavimi očmi, frontalni del glave je svetel (pri samicah je temnejši), s temno črto. Oprsje je široko, bleščeče bronastorjavo, brez izrazitih lis, pri samicah je ob zgornjem robu poraslo z oranžnimi dlakami. Ščitek (scutellum) je velik, široko trikoten, skoraj gol, oranžen. Krila so pri samcih široka, nagubana, z valovito prisekanim zunanjim robom, izrazito "pisana", ob robovih temno lisasta (predvsem konice in kostalni del) in večinoma s kovinsko modrim leskom, pri samicah so ožja in skoraj v celoti prosojna, le ob kostalnem delu nekoliko rjavkasta. Zadek je pri samcih v osrednjem delu temen, ob robovih porasel z oranžnimi dlakami (le redko je v celoti oranžen), pri samicah je večinoma temen. Noge so temne, le stegenca zadnjih nog so pri samcih v sprednjem delu oranžna.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni ob sončnih dneh od maja do septembra, večinoma se spreletavajo po cvetočih grmih in travniških cvetlicah, kjer sesajo nektar. Ličinke parazitirajo v nimfah nekaterih ščitastih stenic (Heteroptera: Pentatomidae), kot sta npr. uhata rosonožka (Pentatoma rufipes) in zelena listna stenica (Palomena prasina).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): zlatnata veleoka goseničarka* (Phasia aurigera) - kronasta veleoka goseničarka* (Phasia obesa).
