Družina: vitke čebele (Halictidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7-10 mm
Razširjenost: pogosto do raztreseno
Življenjski prostor: ekstenzivni cvetoči travniki, cvetoče ruderalne površine, obrobja mejic
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: telo je večinoma temno, zadek je svetlo delno pasast, konica zadka je plitvo izbrazdana. Glava je okrogla, črnorjava, po temenskem delu gola in hrapava, v sprednjem delu dlakava, nadustni ščitek (klipeus) je večji del temen, le na koncu je rdečerjav, izrazito gosto drobno jamičast v zgornjem delu. Tipalnice so po zgornji strani črnikaste, po spodnji temnorjave. Oprsje je fino drobno jamičasto, večji del golo ali pičlo rrjavodlakavo, gosteje dlakavo ob straneh, propodeum (zadnji del oprsja) je močno hrapavo jamičasto, s kratkima in ostro trikotnima trnoma v spodnjem delu. Krila so prosojna, dobro ožiljena, kostalni del s pterostigmo je rumenorjavkast. Zadek je jajčast, bleščeče temen ali z rdečerjavimi obstranskimi lisami, segmenti (tergiti) so ob zgornjem delu vsaj ob robovih svetlo obrobljeni (to jih loči od podobnih brazdark*, ki imajo tergite obrobljene na spodnjem delu in so večinoma razločno pasaste). Noge so temne, porasle z rumenorjavimi dlakami, gosteje po zadnjih stegencih in golenih, apikalni trni na golenih so rumenkasti.
Vrsta se na terenu zelo težko loči od ostalih vrst vitkih čebel, še posebej, če osebki nimajo rdečkastih lis na zadku!
Samec: je mnogo vitkejši od samice, predvsem zadek je mnogo daljši od kril in ozko podolgasto jajčast, pogosto z manjšimi ali večjimi rdečimi lisami ob straneh, redkeje v celoti črn in s kratkimi, belimi pasovi. Telo je gosteje poraslo s svetlimi dlakami. Pri njem je nadustni ščitek (klipeus) belkast. Tipalnice so daljše kot pri samici in v celoti črnikaste. Noge so črne, le stopalca in zgornji deli goleni so belkasti. Od zelo podobne beloustne vitke čebele* (Lasioglossum albipes) se loči po tem, da je ustnica (labrum; nahaja se pod klipeusom) večinoma temna, zelo redko svetla, medtem ko je pri samcu beloustne vitke čebele* vedno razločno bela, kvečjemu ozko temno obrobljena. So tudi nekoliko robustnejši od podobne vrste, glava je bolj okrogla, lise na 2. in 3. tergitu so večinoma izrazitejše in večje.
Obnašanje in razvoj: vrsta je delno socialna. Zgodaj spomladi se pojavijo samice, ki so prezimile in začnejo graditi gnezda. Gnezdo je enostaven poševen ali navpičen rov, ki se na koncu izravna in razveja v stranske, manjše zarodne kamrice. Samica ga izkoplje v peščena ali glinena razgaljena tla. Občasno si eno gnezdo deli več samic. V tem primeru ena od njih izleže jajčeca (matica - kraljica), ostale ji pomagajo z zalaganjem hrane za bodoč zarod (delavke). Ko se razvije nov zarod, manjše samice prevzamejo vlogo delavk, medtem ko večje samice prevzamejo vlogo matic in se parijo s samci. Te matice lahko ustvarijo nova gnezda ali pa sodelujejo pri odlaganju jajčec v starem gnezdu. Poletno generacijo predstavljajo samci in samice, ki prezimijo. Gnezda te vrste parazitirajo nekatere vrste krvavih čebel* (Sphecodes).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): beloustna brazdarka* (Lasioglossum albipes) - rdečetrebušna peščinarka* (Andrena ventralis).
