Družina: podskalniki (Gnaphosidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 4.5-5.5 mm
Razširjenost: raztreseno (?)
Življenjski prostor: suha in sončna mesta, kamnite površine, razgaljena mesta v gozdovih, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsti verjetno nista ogroženi
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: glavoprsje (prosoma) in zadek (opistosoma) sta črna, mestoma porasla z zlatorumenimi dlakami. Oprsni del je gosto porasel z zlatorumenimi dlakami, ki lahko s staranjem odpadajo, frontalni del, kjer so nameščene oči, je večinoma črn. Na zadku se v sprednjem delu nahaja širok pas zlatorumenih dlak, za njim je en par krožnih lis in na koncu zadka je prav tako en par lis. Predilne bradavice so dolgočlenaste in štrlijo čez zadek. Noge so rdečerjave, precej krepke, porasle s togimi ščetinami, stegenca so v celoti ali vsaj delno črnikasta, pogosto tudi drugi členki.
V Sloveniji se pojavljata dve vrsti, ki se med seboj zanesljivo ločita le po pregledu spolnih aparatov pri obeh spolih: Šusterjev zlati mravljičar* (Callilepis schuszteri) in nočni zlati mravljičar* (Callilepis schuszteri). Razširjenost oz. pojavljanje obeh vrst v regiji je slabo poznano.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se večinoma pojavljajo na bolj suhih in sončnih mestih, tudi ob zelo vročih poletnih dneh. Večinoma plenijo različne mravlje (Formicidae), ki jih tudi aktivno lovijo, saj so zelo hitri. Plenijo v glavnem "črne" mravlje, na katere tudi spominjajo (mimikrija). Mravljo ugriznejo med tipalnice in ko začne strup delovati, jo pajek dejansko napade in jo pokonča.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): vrste iz rodu blesteči mravljičar (Micaria sp.) - pisani nepravi podskalnik* (Kishidaia conspicua).
