Družina: goseničarke (Tachinidae: Exoristinae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 9-12 mm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: različni travniki, grmovne mejice
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je rumenkasto sivo. Glava je svetla, v sprednjem delu rahlo usločena, lica so bolj ali manj gola, med vibrisami (ščetine nad ustnimi deli) in zgornjimi obočesnimi ščetinami ni dlak in drugih ščetin, ščetine na zatilnem delu glave za očesi so v zgornji polovici črne, v spodnji polovici svetle, oči so dokaj velike, rdeče, skoraj gole (včasih so na spodnjem delu serije dlak), palpi so rumenkasti. Tipalnice so na koncu betičasto podaljšane, sivkaste in na bazi rahlo rjavkaste, ariste so nitaste, brez dlak, v spodnji polovici debelejše kot v zgornji polovici. Samice imajo 2 obočesni temenski ščetini, samci jih nimajo. Oprsje je temno sivo z rumenkastim poprhom, gosto poraslo s ščetinami, razvite so 3 zašivne interalarne ščetine (tik ob robu oprsja) in 4 zašivne akrostihalne ščetine. Ščitek (scutellum) je siv, skoraj v celoti ali vsaj na konici tudi rjavkast, dlakav, apikalni ščetini sta dokaj dolgi in skoraj vzporedni, tudi subapikalni ščetini sta krepki in dokaj dolgi. Krila so prosojna, dobro ožiljena, v bazalnem delu rumenkasta, bazikosta je črna ali črnorjava, prečna osrednja žila (m-cu) je rahlo usločena, osrednja žila (m) se pod širokim kotom usloči proti robu kril in je ob robu "odprta". Zadek je jajčast, gosto dlakav, segmenti imajo krepke, štrleče in dolge marginalne ščetine, diskalne (četine na sredini segmetnov) manjkajo, le pri samicah sta na 4. segmentu razvita 2 ali 1 kratki diskalni ščetini, 4. segment je ožji od 5. segmenta, ki se koničasto podaljša. Noge so črne, po notranji strani sivkaste, gosto porasle s ščetinami, ki so še posebej na golenih krepke in dolge.
Obnašanje in razvoj: vrsta je parazitoid na nekaterih gosenicah pisančkov (Melitaea spp.), kot so navadni pisankek (Melitaea athalia), temni p. (M. britomartis) in pikasti p. (M. cinxia). Odrasli se pojavljajo nekje od junija do septembra in se pogosto zadržujejo na socvetjih kobulnic (Apiaceae), kjer se hranijo z nektarjem.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna pisančkova goseničarka* (Erycia festinans) - pasasta pisančkova goseničarka* (Erycia fasciata) - rumenolisa pisančkova goseničarka* (Erycia furibunda).
