Družina: krastače (Bufonidae)

Red: brezrepe dvoživke (Anura)

Razred: dvoživke (Amphibia)

Velikost: 5-15 cm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: v času parjenja mlake, gramoznice, vodni jarki in ribniki, sicer pa živi skrita pod kamni, v talnih luknjah, kleteh hiš ipd.

Ogroženost vrste: vrsta je zelo ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta

Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je rumeno-, rdeče- ali sivorjavo, izrazito bradavičasto. Na glavi se tik za očmi nahajajo velike, polmesečaste do ovalne zaušesne žleze. Trebuh je enovito svetlo obarvan ali je posejan je s številnimi črnimi pikami. Zenica očesa je ovalna, šarenica je rumena ali oranžna. Samcem se v času parjenja na prstih prednjih nog pojavijo temnejše kožnate zaplate, s katerimi se oprimejo samic, ki so občutno večje od samcev.

Ličinke in mrest: mrest je izredno dolg, jajca so dvoredno nanizana v vrvicah, ki jih samice le delno ovijejo okrog vejic in rastlin, sicer je mrest prosto plavajoč in potopljen v vodi. Paglavci (ličinke) so okrog 4 cm veliki, črnorjavo pigmentirani. Repni greben sega od začetka hrbtišča do konice repa in se izteza po spodnji strani do trebuha. Greben je na trebušni strani prosojen. Mladi paglavci se pogosto zadržujejo v velikih skupinah, tik ob obrežju in v plitvejši vodi in spominjajo na majhne, črne ribice.

Obnašanje: večino leta preživi na kopnem, le v času parjenja, ki poteka od marca do aprila, se zateče v vodo. Oglašanje samcev je zelo nežno in zamolklo kruljenje "kru-kru-kru" in ga lahko slišimo zelo daleč. Oglašajo se tudi pod vodo. V času parjenja se samci pogosto oprimejo vsega, kar jih spominja na samico, tudi prstov človeške roke. Prehranjuje se z deževniki, polži, žuželkami in drugimi nevretenčarji. Krastače se po krivičnem drži zelo slab sloves, saj so jo povezovali s čarovništvom in čaščenjem hudiča, saj je v glavnem nočna žival, zato so jo na veliko pobijali. Še danes se je mnogi ljudje vraževerno bojijo in neupravičeno mislijo, da lahko dobijo bradavice, če pridejo v stik z njeno kožo. Populacijo krastač je v zadnjih desetletjih močno prizadel povečan promet na njihovih mrestiščih, saj so živali na kopnem zelo okorne in se premikajo zelo počasi, zato se stežka umaknejo hitro drvečim vozilom. Taki grožnji so še posebej izpostavljene mlade krastače, ki pogosto v velikem številu prečkajo ceste in makadamske poti.

Podobne vrste: zelena krastača (Bufotes viridis) - hribski urh (Bombina variegata) - nižinski urh (Bombina bombina).