Njivska preslica (Equisetum arvense)


Družina: presličevke (Equisetaceae)

Red: presličevci (Equisetales)

Razred: preslice (Equisetopsida)

Velikost: 15-50 cm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: njive, travniki, obcestni jarki, vrtovi, ruderalna mesta

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: jalova in trosonosna stebla so različna. Jalova stebla zelena, pokončna, členasto razrasla, izrazito robata, z značilno vretenčasto nameščenimi stranskimi poganjki ter z dolgo, razraslo podzemno koreniko, ki ima pogosto gomoljaste odebelitve. Stranski poganjki v prerezu navadno štirirobi, sprva pokončni, nato vodoravno štrleči. Lističi drobni, šilasti, med seboj zrasli v listno nožnico, ki objema steblo, koničasti, z ozkim, črnikastim robom. Trosonosna stebla rjava, pokončna, na vrhu z enim jajčastim trosonosnim klaskom. Le-ta je razločno pecljat, na vrhu koničast, tvorijo ga številni, majhnim mizicam podobni trosni lističi (sporofili), ki imajo na spodnji strani nameščene jajčaste trosovnike (sporangije). Trosi (spore) so številni, okroglasti, vsak s po štirimi krilatimi izrastki (haptere).

 

Posebnosti: velja za staro zdravilno rastlino, čeprav vsebuje tudi strupene snovi. Stebla vsebujejo kristalčke krmena, zato ob lomljenu značilno pokajo. Včasih so jo perice uporabljale kot pripomoček za pranje in drgnjenja perila. Equisetum v prevodu pomeni "konjska ščetina", zaradi šopaste razrasti mladih jalovih stebel (verjetno so pa včasih preslice uporabljali tudi kot strgalo za čiščenje konj). Zaradi lomljive in zelo regenerativne korenike velja za izredno odporen plevel na njivskih površinah.

 

Podobne vrste: velika preslica (Equisetum telmateia) - travniška preslica (Equisetum pratense).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti