Srednji detel (Dendrocoptes medius / Dendrocopos medius)


Družina: žolne (Picidae)

Red: plezalci (Piciformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 19-22 cm; razpon kril 34-36 cm

Razširjenost: lokalno do redko

Življenjski prostor: poplavni logi, svetli gozdovi, tudi parki in naselja

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta; Natura 2000 vrsta



Prepoznavanje

Splošno: zelo rad se zadržuje v hrastovih sestojih, kjer lovi žuželke izpod lubja ali srka drevesne sokove. Za detla ima dokaj kratek, nežen kljun in tudi rdečina perja je precej nežna. Rad ima presvetlene, mehkolesne loge. Pogosto se pojavlja tudi v naseljih, predvsem v starih, visokodebelnih sadovnjakih.

 

Odrasli osebki: samec in samica sta si zelo podobna, le da se brk pri samici ne konča pri kljunu. Teme je pri obeh nežno škrlatnordeče barve, brez črne obrobe kot pri malem detlu (Dendrocopos minor). Vzdolž lic poteka črn, razcepljen in prekinjen brk, ki se podaljša v trebušni del. Hrbet, peruti in rep so črni, lica, prsi in trebuh so beli. Na ramenih je velika bela lisa, ki je dobro vidna v letu. Letalna peresa so prečno belo progasta. Po trebuhu je nežno temno progast, podrepno perje je nežno škrlatnordeče barve.

 

Gnezdenje in zarod: kot vsi detli je tudi srednji detel duplar. Duplo si lahko uredi tako v trhlih, starih drevesih kot tudi v zdravih. Samica znese do 6 bleščeče belih jajc in jih skupaj s samcem vali nekje 12 dni. Mladiči so gnezdomci, zanje pogosteje skrbi samec, gnezdo pa zapustijo nekje po 20. ali 25. dneh.

 

Oglašanje: nežen "kick" ali "kjuk-kjuk-kjuk". Predvsem v času parjenja, pa tudi pozneje, se samci oglašajo značilno hehetajoče dolgo "heeh-heeh-heeh", kar nekoliko spominja na jok otroka.

 

Podobne vrste: mali detel (Dendrocopos minor) - veliki detel (Dendrocopos major).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti