Družina: tapetarji ali vrečkarji (Atypidae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 10-15 mm (samica); 7-10 mm (samec)

Razširjenost: redko do raztreseno

Življenjski prostor: svetli gozdovi, topli gozdni obronki

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Samica: prepoznavna po zelo velikih, črnih, navzdol usmerjenih strupnikih na pipalkah (helicerah). Glavoprsje ščitasto razširjeno, nekoliko vgreznjeno, temnorjavo, bleščeče, gladko. Oči so nameščene tik za pipalkami, en par oči je nekoliko večji, levo in desno od njih so nameščene po 3 manjše oči. Zadek je precej velik, jajčast, temnorjav, gosto porasel z dlakami. Predilnih bradavic ima 3 pare, največji par sega močno čez zadek in so dobro vidne. Noge so precej močne, temnorjave do črnorjave, gosto porasle s ščetinicami, na členkih pogosto ogolijo.

 

Samec: nekoliko manjši od samice in njej zelo podoben. Zadek je manjši od glavoprsja, ki je nekoliko bolj sploščeno kot pri samici in je bleščeče črno. Zadek je na bazi ponavadi brez ščetin, z značilno golo, črno liso.

 

Obnašanje in razvoj: večino časa preživijo na dnu lijaka, ki si ga uredijo sami in je gosto prepreden z nitmi, predvsem okrog vhoda. V kolikor se plen (večinoma žuželke) dotakne signalnih nitk ob vhodu, pajek urno pohiti iz skrivališča, upleni žrtev in jo zvleče nazaj v rov. Ker živijo zelo skrito, jih zelo redko vidimo. Sodijo v skupino t.i. "starih pajkov", za katere je značilna vzporedna nameščenost helicer in en par dihalnih odprtin na spodnji strani zadka (drugi pajki imajo prečno nameščene helicere in nimajo takih dihalnih odprtin). Ti pajki so bližnji sorodniki tropskih ptičjih pajkov (Theraphosidae).

Samci spolno dozorijo nekje po 4 letih, samice lahko živijo tudi do 10 let. Nekje v jesenskem času zapustijo samčki svoje rove in se odpravijo iskat samice. Samci navadno odkrijejo samičin rov po sledeh feromonov, ki jih samica preko niti oddaja v okolje. Ob rovu začne samček nežno "udarjati" s pipalkami po nitkah, da vzbudi sačimino zanimanje in jo prepriča, da ni plen. Če ne dobi odgovora, zleze v rov, kjer se pari s samico in ostane pri njej, dokler ga ona ali mladi pajki ne požrejo. Samica navadno odloži 100-150 jajčec v poseben kokon, ki visi iz stropa rova. Mladi pajki se izležejo nekje v poznem poletju naslednjo sezono in ostanejo ob materi nekje 18 mesecev, nato zapustijo rov.

 

Podobne vrste (v Sloveniji živijo 3, med seboj zelo podobne vrste): navadni vrečar (Atypus affinis)- črni tapetar (Atypus piceus) - pozidni tapetar (Atypus muralis).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti