Družina: risji pajki (Oxyopidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6-10 mm (samica); 5-6 mm (samec)
Razširjenost: redko
Življenjski prostor: sončna in topla mesta, suhi travniki, gozdni robovi, grmovnata območja
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: pretežno rjavo obarvana s svetlejšimi lisami in značilnimi dolgimi nogami, ki so porasle s togimi ščetinami. Glavoprsje je temno- ali rdečerjavo s svetlo, vilasto razcepljeno liso na spodnjem delu in osrednjo svetlo linijo. Oči so razvrščene krožno v štirih redeh na čelnem delu. Zadek je precej večji od glavoprsja in je stožčasto zožen, večinoma rdečerjav. Osrednji del je svetlejši od stranskega, z značilno temno liso v obliki črke V v sprednjem delu in dvema paroma svetlih črt, ki zamejujeta temni obstranski del. Noge so temno pasaste, porasle z različno dolgimi, ščetinastimi dlakami.
Samec: je manjši od samice, vendar ji je po obarvanosti podoben. Pedipalpi so izjemno povečani.
Obnašanje in razvoj: toploljubna vrsta, ki se v naši regiji pojavlja le redko. Odrasli pajki se radi zadržujejo na bilkah. Svoj plen ujamejo s skokom iz zasede, saj ne pletejo mrež, imajo pa zelo dober vid (ponekod jih imenujejo tudi "ostrooki pajki", pa tudi "bodičasti pajki"). Po vedenju so podobni skakačem (Salticidae) in volkcem (Lycosidae). Samice odložijo okroglast kokon večinoma na vejice ali bilke, spolno zrelost dosežejo nekje po dveh letih.
Podobne vrste: črtasti risji pajek (Oxyopes lineatus) - risji pajek (Oxyopes heterophthalmus).
