Družina: sladkovodne spužve (Spongilidae)
Red: sladkovodne spužve (Spongilida)
Razred: kremenjačevke* (Demospongiae)
Velikost: 10-50 cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: mlake, ribniki, mrtvice, manjše gramoznice
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: razrast je kopučasta ali prstasta (razvejana), predvsem po potopljenih vejah in lesenih elementih, kot so stebri, koli in podobno. "Telo" je amorfne oblike, z veliko prsasto oblikovanimi izrastki, ki so lahko precej dolgi, vilasto razvejani, topi ali koničasti. "Telo" ima zelo neprijeten vonj in je večinoma zeleno, rumenkasto ali sivkasto, luknjičasto, spužvasto na otip. Spužvasto tkivo je polno drobnih kamric, katerih stene tvorijo bičkaste celice, ki z nenehnim gibanjem bička proizvajajo lahen vodni tok. Med kamricami se nahajajo številne kremenčaste iglice (makrosklere), ki tvorijo strukturni element in so med seboj povezane z vezivom - sponginom. Površina je prekrita z drobnimi, prosto ležečimi mikrosklerami. Notranjost spužve je prepletena s številnimi, različno velikimi kanalčki in sifoni, ki služijo za dovajanje vode s hranili in odvajanje odpadne vode.
Obnašanje in razvoj: v poletnem in jesenskem času tvori trajne razmnoževalne tvorbe imenovane gemule, ki so nekje do 1 mm velike, rumenkasto rjave, njihova površina je prekrita s skeletnimi iglicami. Znotraj gemul se nahajajo nediferencirane celice (arheocite) iz katerih se kasneje lahko razvije katerikoli tip celic. V jeseni odmre celotna spužva, prezimijo le gemule. Vegetativno se tudi razmnožuje z razraščanjem (brstenje) in fragmentcijo "telesa". Razmnožuje se tudi spolno, pri čemer spermalne celice oplodijo jajčeca znotraj spužvastega "telesa". Iz oplojenih jajčec se nato razvijejo prosto plavajoče ličinke, ki se iz spužve sprostijo v okolico. Tam se pritrdijo na podlago in se začnejo razraščati v spužvasto obliko.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): prava sladkovodna spužva* (Ephydatia fluviatilis).
