Družina: lindernijevke (Linderniaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-20 cm
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: zamuljena vlažna tla, kolesnice, blatna obrežja stoječih voda
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Opis: polegla do kipeča, nekoliko razrasla enoletnica, včasih s pritlično listno rozeto. Steblo je golo, gladko, 4-robo. Listi so ozko suličasti do jajčasti, sedeči, nasprotno razvrščeni, večinoma 3-žilnati (redko tudi 5-žilnati), celorobi ali z neenakomerno, rahlo nazobčanim robom (zobci so drobni, neizraziti), koničasti. Cvetovi so posamični, dolgopecljati (njihovi peclji razločno daljši od podpornega lista), štrleči, bledo rožnati do bledo vijoličasti, somerni, 4 do 6 mm veliki, z večjimi tremi spodnjimi krpami in dvodelno zgornjo krpo, ki nekoliko zakriva vhod v ustje venca. Čašni listi so ozko črtalasti, pogosto rdečkasti, krajši od venčne cevi. Prašniki so 4, vsi so plodni (z razvitimi prašnicami). Plod je glavica, ki je navadno krajša od čašnih listov.
Posebnosti: ta amfibijska, pionirska vrsta rada poseljuje zamuljena, razgaljena obrežja večjih stoječih vodah in se pogosto pojavi v večjem številu, če so pogoji ustrezni. V preteklosti so jo uvrščali v veliko družino črnobinovk (Scrophulariaceae), za katero so sedaj ugotovili, da je polifiletska. Po novejših raziskavah so rod uvrstili v lastno družino lindernijevk. Marsikje v Evropi je zaradi izginjanja ustreznih rastišč močno nazadovala in je ogrožena, drugje po svetu (npr. JV Azija) pa velja za nadležen plevel.
Podobne vrste: dvomljiva lindernija (Lindernia dubia).
