Družina: filoksere (Phylloxeridae)
Red: prsokljunci (Stenorrhyncha)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 2-4 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: vinogradi, tudi mesta, kjer uspevajo podivjane vinske trte
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Spolna generacija: samci in samice se razvijejo iz jajčec, ki se nahajajo pod mladimi listi vinske trte (Vitis vinifera s. lat.). So brez prebavnega trakta in se takoj parijo, nato dokaj hitro poginejo. Preden poginejo, oplojene samice izležejo po eno, t.i. "zimsko" jajčeco med skorjo vinske trte, nato poginejo.
Nespolna (listna) generacija: iz zimskega jajčeca se izleže mlada ličinka (fundatriks - matična samica), ki s slino povzroči tvorbo značilnih kroglastih, nagubanih in pogosto dlakavih šišk. Tam odlaga številna neoplojena jajčeca (partenogeneza) iz katerih se nato razvijejo številne mlade ličinke (samice). Njihovo telo je močno napihnjeno, skoraj "balonasto", oranžnorumeno, je nekrilati, s kratkimi nogami. Te ličinke se nato razlezejo po listih in nadaljujejo partenogenetski razvoj na listih, ali pa splezajo na korenine vinske trte.
Nespolna (koreninska) generacija: ličinke se nato hranijo s sokovi na koreninah vinske trte, vanje pa izločajo poseben strupen izloček, s katerim preprečujejo okrevanje in regeneracijo korenin. Zato vinska trta sčasoma propade. Tudi te ličinke lahko izlegajo številna jajčeca, do 7 različnih generacij, ki se prav tako lahko razmnožujejo partenogenetsko v poletnem času. Te ličinke nato migrirajo na korenine "neokuženih" trsov, kjer nadaljujejo razvo. Jesenska generacija nimf prezimi med koreninami vinske trte, od koder migrira na steblo in mlade liste naslednjo pomlad.
Krilata oblika: ti osebki se razvijejo predvsem v bolj vlažnih predelih in se razmnožujejo na podoben način kot nespolna generacija, tako na listih vinske trte, kot na njenih koreninah. Pri tej generaciji samice izležejo močka in ženska jajčeca na spodnjo stran listov in s tem nadaljujejo nov cikel generacij.
Posebnosti: vrsta velja za enega najhujših škodljivcev vinske trte in zanjo velja izrazito zatiranje in odstranjevanje "okuženih" trsov. Gre za tujerodno in zelo invazivno vrsti, ki izvira iz Severne Amerike, kjer se v glavnem prehranjuje na določenih vrstah divjih trt. V Evropo je prišla okrog 1860 v Veliko Britanijo, od koder je s pomočjo sadik mladih vinskih trt nenamensko zanešena na območje takratne Avstro-Ogrske monarhije. V Sloveniji so trtno uš prvič registrirali leta 1880.
Podobne vrste: (šiške) pri nas jih praktično ni.
