Družina: perunikovke (Iridaceae)
Red: beluševci (Asparagales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: redko do lokalno pogosto
Življenjski prostor: mokrotni, negnojeni travniki, občasno tudi gozdni obronki
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta; zavarovana vrsta
Opis: trajnica s krepko, plazečo koreniko. Steblo olistano skoraj do vrha, v prerezu nekoliko krilato. Listi črtalasti do šilasti, ploski, pokončni, krajši od cvetnih stebel. Cvetovi združeni v malocvetna ovršna socvetja, pecljati, s podpornim listom. Perigonovi listi dveh tipov: zunanji listi so večji, navzdol uvihani, temno modri z belo-rumenim osredjem, ki je izrazito modro ožiljeno, proti dnu pecljato zoženi, porasli z šopi rumenih večceličnih laskov (brkati), notranji perigonovi listi pokončni, jajčasti, modri ali modrovijoličasti, proti dnu prav tako pecljato zoženi. Brazda na vrhu razcepljena na 3 krake, ki prekrivajo prašnike. Plod je podolgasta, 3-predalasta glavica.
Posebnosti: je ena od značilnic negnojenih mokrotnih travnikov (Molinion), ki v Evropi izrazito izginjajo in je vrsta zato povsod močno ogrožena. Ker je tudi zelo atraktivna ter dekorativna, so jo občasno sadili kot okrasno vrsto s številnimi kultivarji. Rastlina je tudi strupena, po zaužitju (npr. korenike ali listov) lahko sledijo želodčni krči in bruhanje! Stiliziran cvet perunik - ali irisov po ljudsko - je pogost simbol v evropski heraldiki. Poleg tipske podvrste najdemo v Sloveniji še Kojniško peruniko (podvrsta erirrhiza), ki uspeva na suhih travnikih Julijskih Alp, Nanosa, Čičarije in širše Snežniškega območja ter velja za slovenski endemit.
Podobne vrste: nemška perunika (Iris germanica) - travnolistna perunika (Iris graminea) - smrdljiva perunika (Iris foetidissima).
