Družina: belini (Pieridae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 35-48 mm (razpon kril)
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: travniki, svetli gozdovi, gozdni robovi, obdelovalne površine, parki, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: krila so snežno bela s temnimi žilami ter s črno poprhnjenimi konicami, ki nimajo sklenjene črnine in z eno, slabo izraženo črno piko na sprednjih krilih. Zadnja krila so v celoti bela, z nekoliko temnejšimi žilami. Po spodnji strani so žile izrazitejše, sivkasto poprhnjene, zadnja krila so rumenkasta, sprednja krila so belkasta.
Samica: krila so intenzivneje sivkasto poprhnjena vzdolž žil kot pri samcu, zato te močno izstopajo po obeh straneh. Konica prednjih kril na zgornji strani z večjo temno liso kot pri samcu in s po dvema, zaprašenima pikama.
Znanih je več podvrst, od katerih se v regiji pojavlja verjetno le tipska podvrsta.
Obnašanje in razvoj: metulji letajo v dveh ali treh generacijah od marca pa vse do oktobra. Je dokaj pogosta vrsta, ki jo najdemo predvsem na toplejših predelih. Samičke izlegajo posamična jajčeca na hranilne rastline (povečini so to vrste iz družine križnic (Brassicaceae)), te so podolgovate, rumenkaste in rebraste. Gosenice so zelene z rumeno hrbtno linijo, porasle s ščetinastimi dlakami, zelo podobne gosenicam repinega belina (Pieris rapae). Buba je rumenkasta, zelenkasta ali rjavkasta, nekoliko trnata in se na rastlino pritrdi z bočno nitko.
Podobne vrste: kapusov belin (Pieris brassicae) - repin belin (Pieris rapae) - glogova belinka (Aporia crataegi).
