Družina: debeloglavčki (Hesperiidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 20-28 mm (razpon kril)
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: različni travniki, ruderalne površine, gozdni obronki z robidami
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: krila so z zgornje strani žametno temno- do skoraj črnorjave, pogosto z zelenkastim lesketom, posejana s številnimi belimi pikami. Večja bela (kvadratasta) lisa se nahaja na notranjem (diskalnem) delu kril. Značilno zanj je serija manjših submarginalnih (obrobnih) belih pik takoj za postdiskalnimi (osrednjimi) lisami, ki so lahko včasih neizrazite oz. zabrisane. Na zadnjih krilih se v osrednjem delu nahaja večja bela lisa, ki je zelo pogosto izrazito dvozoba. Spodnja stran kril je zelenkastorjava z velikimi, podolgastimi belimi lisami ob robu ter manjšimi, kvadratastimi lisami v sredini.
Obe vrsti se po zunanjih morfoloških znakih ne razlikujeta, razen po spolnih organih. Zahodni slezovček ima sicer bolj zahodno-evropsko razširjenost, vendar se areala obeh vrst ozko prekrivata, zato je na terenu obe vrstei zelo težko ločiti, tudi po fotografijah.
Za rod slezovček (Pyrgus) velja, da imajo 3 ozke bele submarginalne lise na sprednjih kril, medtem ko imajo vrste zelo podobnih venčarjev (Spialia) 4 take lise.
Obnašanje in razvoj: leta v dveh generacijah, od aprila do junija ter od julija do avgusta. Gosenica je sprva rumenkasto zelena, kasneje postane rjavkasta, ima veliko, črno glavo in je raztreseno porasla s posamičnimi ščetinami. Prehranjuje se z listi in poganjki zelnatih rožnic (Rosaceae).
Podobne vrste: jagodnjakov slezovček (Pyrgus armoricanus) - zelenosivi slezovček (Pyrgus alveus) - rdečkasti venčar (Spialia sertorius).