Družina: modrini (Lycaenidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 26-32 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: listnati gozdovi (z brestom), gozdni obronki, parki
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: krila so z zgornje strani enotno žametno temno- do skoraj črnorjave barve. Na spodnjem delu zadnjih kril je par različno dolgih priveskov, "repkov". S spodnje strani so krila temno sivorjava, z eno prečno belo linijo na sprednjih krilih in eno belo prečno linijo na zadnjih krilih, ki se zaključi z značilnim W vzorcem (od tod znanstveno ime!). Na dnu spodnjega dela zadnjih kril ob repkih je pas polmesečastih oranžnih lis, ki so črno obrobljene, tiste največje imajo pogosto črno (občasno tudi modrikasto poprhnjeno) piko.
Obnašanje in razvoj: metulj v mirovanju skoraj nikoli ne razpre kril. Samci imajo na sprednjih krilih še polje dišavnih dlačic, s katerimi privabljajo samičke. V Pomurju je izjemno redek, pogostejši je v toplejših predelih JZ Slovenije. Pojavlja se v eni generaciji od junija do avgusta. Odrasli osebki se hranijo tudi s sladkimi izločki (mano) listnih uši, ki so vezane na breste (Ulmus spp.), z listi pa se hranijo tudi gosenice, ki so rumenozelene, z rogatimi hrbtnimi segmenti in porasle s ščetinami. Zaradi glivičnega obolevanja brestov in s tem povezanim izginjanjem brestovih sestojev po Evropi, je nazadoval tudi beločrti repkar.
Podobne vrste: trnov repkar (Satyrium spini) - hrastov repkar (Satyrium ilicis) - slivov repkar (Satyrium pruni).
