Družina: zvončičevke (Campanulaceae)

Red: košarnice (Asterales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 20-60 cm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: suhi travniki, zakisani gozdovi s podrastjo, gozdni robovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna, gola ali kratkodlakava trajnica. Steblo večinoma enostavno, okroglo do robato, vse do vrha olistano, velikokrat rdečkasto. Pritlični listi razločno dolgopecljati, jajčasti ali eliptični s srčastim ali zaokroženim dnom, po robu fino napiljeni ali celorobi. Stebelni listi sedeči ali s kratkim pecljem, proti vrhu stebla se manjšajo, suličasti. Podporni listi cvetov suličasti, sedeči. Cvetovi glavičasto zgoščeni na vrhu stebla in v obstranskih šopih pod ovršnim socvetjem, 2-3 cm veliki, temnomodri do temnovijoličasti, sedeči, štrleči.  Venčni listi po notranji strani raztreseno dolgodlakavi sicer goli, njihovi zobci ravni ali štrleči. Čašni listi jajčasto trikotni, priostreni, nekoliko krajši od venčne cevi. Plodnica podrasla, ob zrelosti se odpira z luknjicami skozi katere se usujejo številna semena.

Posebnosti: pogosto jo gojijo kot okrasno rastlino. Kuhani listi so primerni za solate, tudi cvetovi se lahko uživajo. Kot vse zvončičevke ima tudi ta vrsta bel, nestrupen mleček. Taksonomsko precej kompleksna skupina, v Sloveniji uspevajo vsaj 4 podvrste: tipska podvrsta glomerata (verjetno najbolj razširjena), podvrsta serotina (do 10 cm visoka alpska rastlina, s pritličnimi listi dolgimi kot steblo), podvrsta farinosa (listi so po spodnji strani gosto sivodlakavi, razvito je le ovršno, glavičasto, neprekinjeno socvetje) ter podvrsta elliptica (gorska vrsta z zelenimi listi in samo enim ovršnim, glavičastim, neprekinjenim socvetjem). V regiji je precej redka, drugje po Sloveniji se pojavlja predvsem na ekstenzivnih travnikih ter pašnikih.

Podobne vrste: srhkodlakava zvončica (Campanula cervicaria) - sibirska zvončica (Campanula sibirica).