Mala kislica (Rumex acetosella s. lat.)


Družina: dresnovke (Polygonaceae)

Red: klinčkovci (Caryophyllales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-30 cm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: zakisane ruderalne površine, obdelane površine, prodnata mesta, gozdni obronki, zelenice

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: šopasto razrasla trajnica s kratko koreniko. Steblo je gladko, golo, robato, pogosto rdečkasto nadahnjeno, rahlo cik-cakasto. Pritlični listi so dolgopecljati, enostavni, črtalasti, z zavitim robom (podvrsta tenuifolia) ali razločno puščičasti, s po enim parom stranskih rogljev (podvrsta acetosella in podvrsta pyrenaicus) ali z vsaj 4 stranskimi roglji (podvrsta multifidus in podvrsta acetoselloides). Zgornji stebelni listi so večinoma enostavni, sedeči, manjši od pritličnih. Prilisti so med seboj zrasli v opnasto listno škornjico (ohrea). Cvetovi so enospolni, združeni v rahla, latasto razrasla socvetja. Perigon cvetov je večinoma rdečkasto nadahnjen, cvetni listi (valve) so jezičasti, z neizrazito osrednjo žilo (žulj), celorobi. Plod je orešek, do 1 mm velik (podvrsta tenuifolia) ali večji, ob zrelosti ga lahko trdno obdajajo valve in se zato ne odlušči od njih (podvrsta acetoselloides in podvrsta pyrenaicus) ali pa so valve le prilegle k orešku, ki se zlahka odlušči od njih (podvrsta multifidus in acetosella).

 

Posebnosti: rastlina vsebuje oksalno kislino, kar lahko pri zaužitju večjih količin povzroči rahle črevesne težave, češrav se listi uporabljajo za solate in druge zeliščne jedi. Rastlina je pionirska in zelo hitro poseli razgaljene in motene površine. Je značilnica zakisanih, prodnatih ali peščenih tal. Razširjenost podvrst v regiji je slabo raziskana, videti je, da sta pogosti podvrsti pyrenaicus in acetosella.

 

Podobne vrste: ščitasta kislica (Rumex scutatus) - snežna kislica (Rumex nivalis).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti