Močvirska kislica (Rumex palustris)

  • Domov
  • Močvirska kislica

Družina: dresnovke (Polygonaceae)

Red: klinčkovci (Caryophyllales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-80 cm

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: ob gramoznicah in ribnikih, zamočvirjena mesta, obrežja mrtvic, prodnata mesta

Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Opis: pokončna, pogosto razrasla enoletnica. Steblo je gladko, golo, nekoliko izbrazdano, večinoma zeleno, v socvetju pogosto cik-cakasto. Listi so suličasti do podolgasti, enostavni, dolgopecljati, le zgornji so sedeči. Prilisti so med seboj zrasli v opnato listno škornjico (ohrea). Cvetovi so združeni v obstranska, podolgasta socvetja in zgoščeni v med seboj razločno razmaknjenih, košatih vretencih, sprva so zeleni, ob dozorevanju porjavijo. Notranji listi perigona (valve) s podolgasto osrednjo žilo (žulj), ki je izrazito belkasta, po robu so izrazito nazobčani, zobci krajši kot pri podobni zlatorumeni kislici (Rumex maritimus), do 1.5-krat daljši kot je širina valv, bodeči, rahlo ukrivljeni ali ravni, na vsaki strani po 2 do 4.

 

Posebnosti: rastlina je kot pionirska vrsta uspešna pri kolonizaciji razgaljenih, zamuljenih tal ob vodah predvsem zaradi strategije širjenja plodov, ki se pogosto ujamejo na dlako ali perje živali. V večini delov Evrope je močno ogrožena in nazaduje.

 

Podobne vrste: zlatorumena kislica (Rumex maritimus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti