Družina: platanovke (Platanaceae)

Red: protejevke (Proteales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-35 m

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: sajeno v mestnih parkih, drevoredih, okrasnih vrtovih in nasadih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: zelo visoko drevo s košato krošnjo in svetlim lubjem, ki se lušči v velikih zaplatah. Listi so do 20 cm veliki, dolgopecljati, dlanasto krpati, porasli z raskavimi dlakami. Cvetovi so enospolni, združeni v gostocvetna, okroglasta, viseča socvetja. Moška socvetja so zelenkasta s po 4 prašniki, ženska socvetja so večinoma rdečkasta in s 3 do 9 plodnicami. Zreli plodovi so oreški, ki so zgoščeni v kroglasto, visečo, dolgopecljato, precej trdo soplodje, vsak orešek je obdan s šopi rumenkastih dlačic.

Posebnosti: vrsta je najverjetneje nastala kot križanec med vzhodno platano (Platanus orientalis) in zahodno platano (Platanus occidentalis). V regiji je le sajena in je zelo priljubljeno okrasno parkovno drevo, sadijo jo tudi v drevoredih in mestnih jedrih, saj zelo dobro prenaša onesnažen zrak. Soplodja so značilno ježkasta in precej težko jih "razdremo", plodove razširja veter (anemohorija). Les je precej trd in kvaliteten, veje so lomljive. Na odlomljenih mestih velikih vej se pogosto pojavijo duplinske luknje, ki jih pogosto zasedejo različne gnezdilke, npr. kavke, škorci, vrabci in brglezi.

Podobne vrste: vzhodna platana (Platanus orientalis) - zahodna platana (Platanus occidentalis)