Bukovi gozdovi (41 - listopadni gozdovi)

  • Domov
  • Bukovi gozdovi

Razširjenost: pogosto

HT koda: 41.1

Habitatni tip (HT): bukovja

Varovanje: Natura 2000 HT

Ogroženost: nizka do srednja



Prepoznavanje

Bukovi gozdovi, ki jih v največji meri tvori bukev (Fagus sylvatica) z nekaterimi drugimi listavci, so v večjem delu Evrope najbolj razširjen tip gozda. Pojavljajo se predvsem v gričevjih in sredogorjih, v nižinah so zelo redki. V sredogorjih in po kraških tleh se navadno razvijejo bukovo jelovi ali bukovo smrekovi sestoji, medtem ko so na zakisanih tleh značilna kisloljubna bukovja gričevij.

 

V strnjenih bukovih sestojih je podrast zaradi zasenčevanja in obilice odpadlega listja lahko zelo revna ali pa je sploh ni, na presvetljenih delih, kjer je več drugih listavcev, pa je lahko vrstno zelo bogata. Zelo pogoste vrste bukovih gozdov so navadni zimzelen, dvolistna senčica, šmarnica, dišeča lakota, belkasta bekica, borovnica, orlova praprot, idr.

 

Bukovi gozdovi imajo zelo bogato živalstvo. Ker so se izrazito razširili po koncu zadnje ledene dobe, so se z njimi razširili tudi veliki sesalci (npr. rjavi medved, volk, ris, divja mačka) in mnogi ptiči (sove, detli, pevci). V preteklosti jih je človek večinoma izkrčil zaradi pridobivanja lesa kot gradbeni element, za izdelavo orodja ali za kurjavo (oglarstvo) ali jih je preprosto izkrčil zaradi pridobivanja poselitvenega prostora. Tudi danes so bukovi gozdovi ekonomsko in gospodarsko precej izkoriščani gozdovi.

 

V Pomurju prevladuje sledeči tip bukovja:

41.11 - srednjeevropska kisloljubna bukovja (to so bukovi gozdovi na peščenih, delno prodnatih ali ilovnatih tleh v gričevnatem in hribovitem pasu)

41.111 - kolinska kisloljubna bukovja (gre za bukove gozdove na gričevnatih območjih. Večinoma gre za strnjene bukove sestoje, občasno se mečajo z vrstami kot so rdeči bor (Pinus sylvestris), graden (Quercus petraea) in pravi kostanj (Castanea sativa))




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti