Hrastovi gozdovi na kislih tleh (41 - listopadni gozdovi)

  • Domov
  • Hrastovi gozdovi na kislih tleh

Razširjenost: raztreseno do lokalno

HT koda: 41.5

Habitatni tip (HT): kisloljubna hrastovja

Varovanje: pogosto del Natura 2000 območij

Ogroženost: srednja



Prepoznavanje

To so sestoji gradna (Quercus petraea) ali doba (Quercus robur), ki se razvijejo na zakisanih tleh. Večinoma se razvijejo na suhih do srednje suhih peščenih, prodnatih ali drugih tipih tal, kjer so prisotne silikatne kamnine. Predvsem čisti gradnovi sestoji se pojavljajo na slemenih gričevij ali kot "vložki" znotraj ali v obrobju bukovih gozdov. Podrast v teh gozdovi je lahko dokaj bogata, zaradi visoke presvetljenosti, lahko pa je tudi dokaj revna zaradi zalistavanja tal.

 

V takih gozdovih najdemo večinoma trajnice kot so šmarnica, dvolistna senčica, savojska škržolica, zimzelen, nekatere bekice in druge vrste trav. Tudi za sesalce in ptice so ti gozdovi pomemben življenjski prostor, prav tako za številne žuželke in druge nevretenčarje. V preteklosti se je v takih gozdovih tudi pogosto steljarilo (listna stelja se je uporabila kot podlaga za živino) ali celo paslo živino in prašiče. Večinoma se ti gozdovi izkoriščajo zaradi lesa, ki se uporablja za kurjavo, pohištvo ali gradbene namene.

 

V Pomurju prevladuje sledeč tip kisloljubnih hrastovih gozdov:

41.57 - srednjeevropska kisloljubna hrastovja (poleg značilnic, kot sta graden in dob, se lahko vmes pojavljajo še bukev, zelo pogosto rdeči bor, beli gaber in pravi kostanj; razvijejo se na zelo suhih, navadno prodnatih ali peščenih tleh)

41.573 - ilirsko-panonska kisloljubna toploljubna hrastovja (ti sestoji se v glavnem razvijejo na zelo toplih zakisanih tleh, ki jih navadno tvorijo peščenjaki in skrilavci, predvsem v gričevnatih predelih, redkeje tudi v nižinah)




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti