Družina: čmerikovke (Melanthiaceae) / trilistovke (Triliaceae)
Red: lilijevci (Liliales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 10-30 cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: različni gozdovi, mejice, parki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna zelnata trajnica z dolgo, podzemno koreniko, nadzemna stebla navadno posamična, enostavna. Stebelni listi razvrščeni v vretencu navadno po 4 skupaj (občasno tudi 5 do 7), široko jajčastosuličasti, sedeči, mrežasto žilnati. Cvet en sam na vrhu stebla, zvezdasto razprostrt, zelenorumen, tvorijo ga po 4 zunanji suličasti in 4 notranji šilasti listi. Prašnikov je 8, prašnice rumene. Plod je mesnata črnomodra jagoda.
Posebnosti: rastlina je zelo strupena (zastrupitve z jagodo lahko povzročijo celo smrt)! Ime je dobila po starogrškem junaku Parisu, ki je zapeljal lepo Heleno in s tem sprožil desetletno trojansko vojno z Ahajci (Grki). V srednjem veku in še tudi pozneje so jo uporabljali kot zdravilno in čarobno rastlino. Je ena redkih enokaličnic, ki ima mrežastožilnate liste ter po 4 cvetne liste. Po novejši klasifikaciji so strokovnjaki nekdanjo družino trilistovke (Trilliaceae), kamor je volčja jagoda spadala, uvrstili v čmerikovke (Melanthiaceae) kot tribus Paridae.
Podobne vrste: jih praktično ni.
