Družina: košeninarji (Tipulidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 16-19 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi z bogato vegetacijo, poplavni logi, gozdni robovi, mejice, visoka obvodna vegetacija
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: podobni so velikim "komarjem". Samec in samica se dobro ločita po kopulacijskem organu, ki je pri samici preobražen v leglico (ovipozitor) iz dveh zelo kratkih cerkov, pri samcih pa se nahaja na topo zadebeljenem končnem delu zadka in ima dva kratka izrastka v obliki črke V. Glava je majhna, ozko podaljšana, oči so dokaj velike, večinoma bleščeče zelene. Oprsje je sivkasto, s temnejšima vzdolžima lisama na predprsju (prescutum), ki tvori ozko črko V. Krila so razločno svetlo in temno lisasta, z dvobarvno pterostigmo ter rjavkasto kostalno žilo. Zadek je vitek, sivkast, rjavkast ali rumenkast, pri samicah mnogokrat s širokim, vzdolžnim temnejšim pasom, pri samcih je vitkejši, dostikrat rumenorjavkast, z ožjim temnejšim vzdolžnim pasom v zgornji polovici zadka, ki proti koncu zbledi, zadnji segmenti so navadno sivkasti. Leglica je pri samicah zelo kratka, kleščasta, rumenkasta. Noge so zelo dolge, tanke, stegenca (femori) so pretežno črna, le bazalni del je bolj rumenkast.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se radi zadržujejo v podrasti in visoki travi, opazujemo jih lahko od aprila do junija. Čeprav so zelo veliki in morda za koga "strašljivega videza", so za ljudi popolnoma nenevarni. Večinoma se hranijo s cvetnim nektarjem. Samec in samica med parjenjem ostaneta združena (kopula). Sivorjava, črvasta ličinka živi v tleh in se hrani s koreninicami različnih trav.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): travniški košeninar (Tipula paludosa) - panonski košeninar* (Tipula pannonia) - vrtni košeninar* (Tipula hortorum).
