Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 5-8.5 mm (samica); 3-4 mm (samec)
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: vlažni travniki, močvirja, poplavni logi, obrežja voda
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, večinoma rjavo obarvana. Glavoprsje (prosoma) je rumenkasto do rjavkasto, z dvema temnejšima, vzdolžnima pasovoma ter svetlima, osrednjima črtama in nekoliko svetlejšim delom med njima. Oči so razvrščene v dveh redeh po štiri na prednjem delu glave. Zadek (opistosoma) je precej velik, "vrečasto" napihnjen, ob straneh nekoliko izbrazdan, precej svetel, po zgornji strani s temnejšo osrednjo liso, ki je temno obrobljena, v osrednjem delu nekoliko svetlejša ter z dvema do tremi svetlimi prečnimi črtami na koncu (vzorec lahko variira). Noge so dokaj kratke, značilne za rakovičarje, rjave ali sivkaste, fino temno pikaste.
Samec: podoben je samici, le da je temnejši, z mnogo manjšim zadkom, ki je tako velik kot glavoprsje in izrazito svetlimi prečnimi progami na zadku. Prva dva členka prednjih nog sta črna, ostali segmenti nog so zelo svetli, zato so noge kontrastno svetlo temne.
Obnašanje in razvoj: vrsta je dokaj vlagoljubna, zato se rada zadržuje v nizki obrežni vegetaciji ali v podrasti poplavnih logov in zamočvirjenih predelov. Na plen čakajo v zasedi, da se jim približa, nato ga sunkovito ulovijo. Dvorjenje in parjenje je podobno kot pri večini vrst rakovičarjev. Samčki med dvorjenjem s posebnimi, tankimi, delno feromonskimi nitmi "zvežejo" samičke, da jih umirijo. Te čuvajo kokone z jajčeci do izvalitve mladih pajkov.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus) - galski talni rakovičar* (Xysticus gallicus) - svetli talni rakovičar (Xysticus cristatus).
