Pegasta sova (Tyto alba)


Družina: pegaste sove (Tytonidae)

Red: sove (Strigiformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 33-39 cm; razpon kril 80-95 cm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: odprta kmetijska pokrajina, v bližini naselij, cerkveni zvoniki, opuščene stavbe, gozdovi in parki

Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: značilnica tradicionalno ohranjene kmetijske krajine z odprtimi območji. Zelo rada gnezdi v skednjih, cerkvenih zvonikih in opuščenih zgradbah. V Evropi je njena populacija v zadnjih desetletjih nazadovala, predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva in izginjanja ustreznih lovnih habitatov. Pri nas je stalnica, v zimskem času se naokrog klatijo predvsem mladostni osebki, ki iščejo primerne gnezditvene teritorije. V mraku in ponoči jo lahko opazimo na odsevnih stolpičih ob cestah, kjer preži na miši, voluharice in druge glodavce, zato je velikokrat tudi žrtev prometa. Prehranjuje se tudi z manjšimi kuščarji, pticami in večjimi žuželkami.

 

Odrasli osebki: zaradi srčastega videza obrazne maske, sivih peruti in okrastorjavega perja je zelo prepoznavna. Obrazni del je snežno bel, le ob očeh in kljunu je lahko rumenkastorjava (odvisno od podvrste). Delno prsi in trebuh so prav tako beli, spet odvisno od podvrste. Krila so na ramenskem delu siva z belimi pikami, letalna peresa so rumenorjava in sivo pasasta. Po temenu je sivkasta, ostali del glave, hrbet in delno prsi so rumenorjave barve, intenzivneje obarvane pri nekaterih podvrstah (npr. pri podvrsti guttata). Rep je rumenorjav, s prečnimi sivimi pasovi.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdi v bližini človeških naselij, pogosto v opuščenih ali manj obljudenih stavbah. Samica navadno znese 4-6 motno belih jajc, ki jih vali približno 30-34 dni. V tem času ji samec prinaša hrano. Za gnezdomce skrbita oba starša nekje 50 do 60 dni. Mladiči se nekaj časa zadržujejo v bližini gnezda, kjer jih starši občasno hranijo.

 

Oglašanje: večinoma se oglaša samica, samec redkeje. Klic je razpotegnjen, ponavljajoč se kričeč. Klic ob nevarnosti je dokaj hreščeč, zategnjen in delno srhljiv, nekoliko podoben teritorialnemu klicu, ki je ponavljajoč, hreščeč "shriii-eeek".

 

Podobne vrste: močvirska uharica (Asio flammeus) - lesna sova (Strix aluco).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti