Družina: sapindovke (Sapindaceae) / divjekostanjevke (Hippocastanaceae)
Red: sapindovci (Sapindales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-20 m
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: sajen v parkih, ob stavbah in okrasnih vrtovih
Ogroženost vrste: vrsta pri nas ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: mogočno drevo s košato, podolgasto krošnjo. Listi so dolgopecljati, nasprotno razvrščeni, dlanasto sestavljeni iz večinoma 7, različno velikih, podolgasto suličastih do narobe jajčastih segmentov, ki so po robu ostro nazobčani. Cvetovi so somerni, beli, z rdečkastimi ali rumenkastimi lisami v sredini, združeni v pokončna, latasta, mnogocvetna socvetja. Prašniki štrlijo daleč ven iz cvetov. Plod je predalasta glavica z mesnatim in trnatim ovojem, zrela semena ("kostanji") so velika, bleščeče rdečerjava, zaobljena, z belkastim dnom.
Posebnosti: priljubljeno okrasno parkovno drevo, ki se je razširilo iz goratih predelov južnega Balkana, območja Severne Makedonije, Albanije in S Grčije, kjer pa so sestoji majhni, okrnjeni in zelo ogroženi. V Evropo so jih nekje v 16. stol. zanesli Otomani (Turki). Semena (kostanji) pri tej vrsti niso užitni, se pa uporabljajo v zdravilne namene, prav tako cvetovi, listi in skorja. Njegov les je zelo cenjen v mizarstvu. Znanih je veliko kultivarjev. Nekje od sredine 80. let 20. stol. ga napadajo gosenice kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ochridella), ki objedajo osrednje listno tkivo (parenhim).
Podobne vrste: rdečecvetni divji kostanj (Aesculus pavia) - rožnati divji kostanj (Aesculus x carnea) - evropski pravi kostanj (Castanea sativa).
